Collection TRANSformacije, book number 22
Original title: Esthetique relationnelle ; Postproduction
Collection editor: Janez Janša
©Maska, Ljubljana, 2007
ISBN 978-961-6572-09-5
This book was published in Slovenian.
Nicolas Bourriaud: Relational aesthetics and postproduction
Nicolas Bourriaud (born 1965) is a French curator and art critic. From 1999 to 2006 he was co-founder and co-Director of the Palais de Tokyo, Paris together with Jerôme Sans. He was founder & director of the magazine Documents sur l’art (1992-2000), and correspondent in Paris for Flash Art (1987-95).
Bourriaud is best known among English speakers for his publications Relational Aesthetics (2002) and Postproduction (2000), now also publish in Slovene language as a one book with 35 added illustrations. Relational Aesthetics in particular has come to be seen as a defining text for a wide variety of art produced by a generation who came to prominence in Europe in the early 1990s. Bourriaud coined the term in 1995, in a text for the catalogue of the exhibition “Traffic” that was shown at CAPC contemporary museum in Bordeaux.
Collection TRANSformacije, book number 22
Original title: Esthetique relationnelle ; Postproduction
Collection editor: Janez Janša
©Maska, Ljubljana, 2007
ISBN 978-961-6572-09-5
This book was published in Slovenian.
Knjiga v javnosti
Nicolas Bourriaud: Relacijska estetika
Ampak / Navrika Bavcon / 1. 7. 2008
Relacijska umetnost uvaja novo etiko: umetnik se odreče vladavini svoje osebnosti ter v proces nastajanja umetniškega dela pritegne obiskovalce galerije, sam umetniški projekt pa ni več podvržen aristokratski koncepciji prostorskega zavzemanja teritorija, ampak se odvija v časovnem razponu, ki vzpodbuja dialog. Po Bourriaudjevem prepričanju naj bi s tem participatoričnim modelom avtorstva odpadel tudi tržni moment prepoznavnega sloga umetnikov ter učinek njihovega podpisa kot blagovne znamke.
Jela Krečič: O delih Nicolasa Bourriauda
Delo / 31. 3. 2008
Ob intervenciji precej številne publike velja izpostaviti tisto Janeza Janše. Glede na to, da so bili razpravljalci precej kritični do funkcije kustosa nasploh, je obžaloval, da ni med govorniki in publiko ni nobenega predstavnika kuratorske stroke. Žerovčevo je vprašal, ali med praksami kustosov vendarle obstajajo tudi takšne, ki reflektirajo ali kritizirajo lastno pozicijo. Odgovorila je, da tega ni. Slednje bi lahko razumeli v skladu z njeno tezo, da levičarska dobrodušna, socialno občutljiva drža kustosa nikakor ne zmanjšuje ali odpravlja odvisnost umetniškega sistema od njene ekonomske podstati.
Ida Hiršenfelder: Prava mera idealizma
Dnevnik / 1. 4. 2008
Preden razkosamo Bourriaudovo pisanje, moramo razumeti, da nedoslednosti njegovih trditev botruje predvsem dejstvo, da ni bilo pisano kot akademska razprava, pač pa kot partikularna analiza umetnikov, s katerimi dotični kustos sodeluje.
Neža Mrevlje: Pisanje o umetniški resničnosti
Indiretk / 21. 3. 2008
Bourriaudovi knjigi sta med nastankom izzvali številne polemike, a so Relacijsko estetiko, v kateri avtor razpravlja o temeljnih konceptih umetnosti in njenih praksah v zadnjih 15 letih, vseeno sprejeli kot eno izmed temeljnih referenc pri obravnavi sodobne umetnosti.
Jasmina Založnik: Kultura kot scenarij
Večer / 21. 1. 2008
Baurrioudjevo delo je berljivo, nazorno in polno fotografskega materiala, vendar vsebuje dovolj relevantnih in ambicioznih nastavkov tudi za zahtevnejšega bralca.