Collection Mediakcije, book number 4
Collection editor: Janez Janša
Original title: L’écran et le zoo: Spectacle et domestication, des expositions
coloniales à Loft Story
© Denoël, 2002. Par l’arrangement de l’Agence de l’Est.
© za slovensko izdajo: Maska, Ljubljana, 2007
232 pages, 12 x 16 cm
ISBN 978-961-6572-07-1
This book was published in Slovenian.
Oliver Razac: The screen and the ZOO
Big Brother is watching us from TV screens. Let us return the look with reading the penetrating book, which discloses the extraordinary similarity between the zoos, former ethnographic exhibitions of African tribes and today’s reality shows!
In a subtly written study the French philosopher and historian of the younger generation analyses reality shows through the discussion of historical instances of exposure of privacy and daily life of non-European people at the great world exhibitions on the break of the 20th century and of the exposing to view the privacy of animals in zoos. With this he displays the extraordinary similarity between the bygone human zoos and present television shows. The domesticated wild man is no longer put to display, but the everyday life of “real” people. In a similar manner as the reassuring image of the exotic man has once been produced our lives are now being domesticated.
Collection Mediakcije, book number 4
Collection editor: Janez Janša
Original title: L’écran et le zoo: Spectacle et domestication, des expositions
coloniales à Loft Story
© Denoël, 2002. Par l’arrangement de l’Agence de l’Est.
© za slovensko izdajo: Maska, Ljubljana, 2007
232 pages, 12 x 16 cm
ISBN 978-961-6572-07-1
This book was published in Slovenian.
Spectacel of Zoo
“In this spectacle the one who is put to display is placed in a scenography which imitates his natural environment. He is trained according to directing instructions and presented so as to suit the audience expectations. Yet, there is something both in the zoo and on the screen which cannot be presented by the reality show; namely the wild gesture of the untamed animal, the free savage or the unstable individuality of the one, who cannot be successfully defined.”
O avtorju
Olivier Razac je filozof. Od leta 2014 predava na Univerzi Grenoble Alpes v Franciji. V svojem delu se posveča načinom izvajanja oblasti v sodobnih družbah, pri čemer nadaljuje analize Michela Foucaulta.
Kazalo
Uvod
Prvi del: Živalski vrt
Etnografske razstave
Uprizarjanje eksotičnega
Podobe divjega
Odzivi občinstva
Živalski vrt, generična oblika razstavljanja in udomačevanja
Biomoč in spektakel
Živalski vrt ni cirkus ali sejem
»Videti in biti viden«
Teleresničnost in živalski vrt
Drugi del: Resničnostni šov in udomačevanje vedenja
Udomačevanje razstavljenega
Scenografije
Dresure
Uprizarjanje sebe
Udomačevanje gledalca
Mimetizmi
Tipologije
Predvidevanje, identifikacija in prebava
Tretji del: Vrnitev v stanje divjega
Etični proces
Etika kot skrb zase
Etični proces: vrnitev v stanje divjega
Etični kriterij razstavljanja
Spremni besedi
Kaja Jakopič: Resnica o teleresničnosti
Igor Pribac: Resničnostne pošasti
Knjiga v javnosti
Oliver Razac: Ekran in živalski vrt
TV Slovenija / Knjiga mene briga / 14. 7. 2007
Urška Kereži: Knjige
Večer / Bonbon / 3. 7. 2007
Tako spektakel daje vtis, da se obnavlja le še z absorbiranje življenja, kakršno obvladuje »povprečni« gledalec, in televizija nenehno uprizarja navidezno spontano vedenje kakšnega brezimneža. Pri tem obelodanja nenavadno podobnost med nekdanjimi človeškimi živalskimi vrtovi in današnjimi televizijskimi šovi. Udomačenega divjaka ne razstavlja več, razstavlja pa vsakdanje življenje »pristnih ljudi«.
Oliver
Intervju / Delo / Polet / 3. 5. 2007
»Nobenega boka, nobenega gospodarja, nobenega principa (to je eno in isto) in kar je najpomebneje: nikoli ne odgovarjaj na neumna vprašanja.«
Oliver Razac: Resničnosti šov je parodija za volitve
Delo / Sobotna priloga / 21. 4. 2007
V Franciji so na primer hoteli, da bi Veliki brat predstavljal republikanski model francoskega državljana. Si lahko mislite!?
Valentina Plahut Smičič: Big Brother kot živalski vrt
Delo / 18. 4. 2007
Med mediji in zoološkimi vrtovi pa je le pomembna razlika, poudarja Razac, saj je v medijih učinek na gledalca posreden, psihološki, v živalskih vrtovih pa gledalec vidi stereotipno vedenje na svoje oči in je zato fizično vpleten v predstavo. To oviro poskuša televizija predeči tako, da ustvari vtis, da je tudi sam viden. Eden od instrumentov, s katerim skušajo to doseči, je glasovanje.
Zdenko Vrdlovec: Televizijski živalski vrt
Dnevnik / 18. 4. 2007
Razac je foucaultovski filozof, kar pomeni, da obe spektakelski formi (živalski vrt in resničnostni šov) analizira kot dispozitiva, ki izdelujeta in razkazujeta primerke, v teleresničnosti “generične ethose”, “lažne identitete z naravnim videzom”.
Oliver Razac za Osmi dan
TV Slovenija / Osmi dan / 23. 4. 2007
Tovrstne oddaje vzpodbujajo določene oblike nasilja, celo ekstremnega nasilja. Temeljijo na rasizmu. Širijo vzorce, na podlagi katerih posameznik lahko reče: »Zdaj vem, kakšni so.« Najbolj rasistična izjava je: »Poznam jih. Takšni so.«
Elvira Miše: Kultura zoo generacije
Delo / Mag / 4. 4. 2007
Moralistične napade snovalci šovov kmalu obrnejo v svoj prid, saj se lahko kaj hitro razumejo kot preziranje življenja »povprečnih ljudi«.