Desna leva marš

Jan Rozman

Potujoča koreografska akcija, performans desna leva, si prisvaja korakanje, eno najstarejših oblik organiziranega gibanja, povezanega z izkazovanjem moči vojske in države, in ga pretvarja v umetniško dejanje. Urejeno korakanje razglašamo za umetniški izraz in nasprotujemo njegovi rabi za širjenje strahu in agresije! Koreografijo urejenega korakanja kot koreografijo ustrahovanja umeščamo v umetniško galerijo, kjer bo arhivirana. Skupaj z njo bodo simbolično arhivirane tudi druge oblike izživljanja močnejšega nad šibkejšim ter uporaba sile in ustrahovanja v politiki in medčloveških odnosih. Marširamo: desna leva proti ustrahovanju! desna leva za demilitarizacijo!

Performans je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu avtor projekta Jan Rozman v balaklavi sam koraka po ljubljanski pešconi. Pohod se začne pri podhodu Ajdovščina in nato vijuga po centru Ljubljane – preko Slovenske ceste, Prešernovega trga, Kongresnega trga, Šuštarskega mosta, Mestnega trga, Tromostovja in Trga republike do Moderne galerije. Konča se z vstopom v galerijo. Naslednji dan, v drugem delu projekta, se avtorju pri marširanju pridruži skupina prav tako zamaskiranih ljudi, ki po isti trasi odkorakajo v Moderno galerijo, kjer se postrojijo, performans pa se zaključi s predajo dotičnega umetniškega dela v hrambo in last Moderni galeriji.

​Namen pacifističnega performansa desna leva je razpreti družbeno razpravo o strahu in varnosti in se dotakniti vprašanj koga se zares bojimo, pred kom (ali čim) se moramo (in želimo) obvarovati in komu (ali čemu) razpihovanje strahu pravzaprav služi.

O avtorju
Jan Rozman kot performer, koreograf, plesalec in improvizator deluje med Ljubljano in Berlinom. V svoji umetniški praksi uporablja objektno orientirano ontologijo, razširjene pojme telesnosti, materialno semiotiko, teksture, vrzeli, napake in zmedo, ekologijo, domišljijo, (znanstveno) fantastiko in humor. Svoje delo usmerja v raziskavo in artikulacijo relevantnih uprizoritvenih izrazov za post-internetno in antropoceno obdobje. Šolal se je na Umetniški gimnaziji (Oddelek za sodobni ples) v Ljubljani, študiral koreografijo na Amsterdamski SNDO (AhK) in opravil magisterij v okviru programa Solo/ples/avtorstvo v okviru HZT (UdK) v Berlinu. Končal je tudi dodiplomski študij fizioterapije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani (UL).

www.janrozman.net

#hatebetter

Katarina Stegnar

Na plakatih mestih v centru Ljubljane: Slovenska cesta – “pri Šestici” / Gosposvetska cesta – “naspr. Leva” / Šubičeva ulica – “Pasaža Maxi” / Borštnikov trg – “Ferent” / Komenskega ulica – “RTV” – “GO” / Železniška postaja – “TIR bar” / Trg OF – “AP Kolodvor” / Metelkova ulica – Muzejska četrt / Šmartinska cesta – “podvoz Zmaj” / Zaloška cesta – “Španski borci” / Dunajska cesta – “Mercator” / Gosarjeva ulica – “FDV” / Dunajska cesta – “Podhod sejem” / Dunajska cesta – “Podhod Delo” / Trg prekomorskih brigad – Kino Šiška / Rožna dolina – “Študentski dom 4” / Poljanska cesta – “podvoz” 5 / Pot na Fužine – Zaloška c. / Cesta v Mestni log – “Parkirišče Študentski dom”

O avtorici
Katarina Stegnar (1976) je igralka, performerka, gibalka, raziskovalka, snovalka, ki je na slovenskem gledališkem prizorišču dejavno navzoča od leta 1999. S svojo ustvarjalnostjo je zaznamovala zlasti neodvisno sceno – je ena najbolj dejavnih sodelavk platforme za raziskavo, razvoj in produkcijo sodobne scenske umetnosti Via Negativa, članica skupine Betontanc in njenega spin-offa, kolektiva Beton Ltd., ki je ustvaril niz uspešnih predstav, nazadnje npr. Ich kann nicht anders in Große Erwartungen. Sodelovala je in sodeluje z Gledališčem Glej, Anton Podbevšek Teatrom, SNG Drama Ljubljana, E.P.I. centrom, Wax Factory, Plesnim Teatrom Ljubljana, Ex-Pontom, Masko itd., že od leta 2002 pa tudi z Mladinskim, kjer se je decembra 2014 zaposlila. Nekaj vidnih vlog je odigrala v filmih, omeniti je treba zlasti Barabe! (2000) in Drevo (2014). Leta 2017 je skupaj z igralskimi kolegi iz predstave Človek, ki je gledal svet prejela Borštnikovo nagrado za igro, leta 2016 pa nagrado Prešernovega sklada za vloge v predstavah Mladinskega (Pavla nad prepadom, Vsi junaki zbrani in Rokova modrina) ter za projekte na neodvisni sceni (Upor ni človek kolektiva Beton Ltd. in Katarina po naročilu (z Urško Brodar in Juretom Novakom). Leta 2007 je za vlogo Tjaše v predstavi Fragile! dobila nagrado Veljko Maričić za najboljšo mlado igralko na Mednarodnem festivalu malih odrov na Reki, leta 2005 pa zlato ptico.