The Wailing Wall

Author: Janez Janša
Producers: Jasna Dokl (APT), Tina Dobnik (Maska)
Opening. 17. 03. 2010, Library Milana Jarca, Novo mesto

The Wailing Wall is a public performance of crying. The wall is an ice construction placed in public space in late winter which means that it will start thawing with the approaching spring. The wall will literally start crying and will drown and disappear in its own tears.

The Wailing Wall is a mythical place in Jewish religion and culture. It is part of the outer wall of the demolished Jerusalem Temple. Throughout history, the Jews started gathering in prayer along the Western Wall. According to their religion, they have to visit the temple at least once in their life. But an error is inscribed in the very name of the Wailing Wall. Because of their erroneous interpretation of the Jewish prayer, the Europeans thought that the Jews came to the wall to cry and that is how the wall got its name.

The Wailing Wall project turns the logic of the ritual and the sacred. It does not expect anything of the spectators, since it does for them that which is inscribed in the name itself – the wall is crying.

Author: Janez Janša
Producers: Jasna Dokl (APT), Tina Dobnik (Maska)
Opening. 17. 03. 2010, Library Milana Jarca, Novo mesto

Two parts

One part of The Wailing Wall will draw on the intimate performance of crying. Janez Janša will reconstruct the Cabinet of Memories, the 1998 installation- performance of memory for one visitor by Emil Hrvatin. The reconstruction of the Cabinet of Memories will be a completely new construction of spaces and will, among other things, examine the memory of remembering.

The Wailing Wall will re-contextualise the relation between an individual and their emotions expressed during an artistic event. The idea of a terminal spectator, a spectator that is at the same time a creator, a performer and a witness is here brought to a wholly intimate situation in which the theatre changes from the institution of a public event into a situation of an intimate questioning of emotional memories.

Cast

Author: Janez Janša
Design and construction of wailing wall: Miro Rismondo
Lacrimatory design: Peter Šenk
Film editing: Darko Herič, Brian McKenna
Producers: Jasna Dokl (APT), Tina Dobnik (Maska)
Design and fabrication of spectacles: Boštjan Poljšak, Matjaž Izlakar
Credits design: Gašper Brezovar
Graphic design: Sandra Hrovat
Lacrimatory construction: Janez Šporar
Technical manager: Simon Žižek
Technical crew: Jana Vovk, Gašper Brezovar, Boris Bukovec

Zid objokovanja v javnosti

Zdenka Lindič – Dragaš: Uvod v sezono – jok
Delo / 24. 2. 2011
Predstava se bo ukvarjala s preizpraševanjem individualnih intimnih čustvenih spominov v prostoru kolektivnega spomina, zid spomina pa se bo kot ledena konstrukcija na pragu pomladi topil in dobesedno izginil v »lastnih solzah«.

Jela Krečič: Solzedajalska akcija Janeza Janše
Delo / 16. 3. 2011
V prvi vrsti gre za raziskavo položaja joka, ki je vsaj v načelu v javnosti tabuiziran.

Rasto Božič: Janšev ledeni zid objokovanja
Dolenjski list / 17. 3. 2011
Kot je Janša pojasnil, želijo z omenjenim projektom oziroma umetniško postavitvijo opozoriti na sodobno družbo, ki ne želi kazati čustev, hkrati pa je ta, kot je menil, na različna načine vodena, usmerjana in odvisna od različnih pripomočkov. Pri njegovem zidu ne gre za nek vzvišen oltar umetnosti, temveč za vabilo, da obiskovalci izprašajo lastna čustva.

Iva Kosmos: Objokan udeleženec, ki »nastopa« le zase
Dnevnik / intervju /
Janez Janša (umetnik): Zid objokovanja pa se ukvarja tudi z vprašanjem spomina: kaj je tisto, kar ostane v spominu, nas pretrese in oblikuje v prihodnosti? Tukaj vzpostavljamo določeno dinamiko med individualnim in kolektivnim spominom, ki se, kot vemo, iz generacije v generacijo spreminjater je obenem nacionalno in zgodovinsko zaznamovan.

V Novem mestu postavili performans – ledeni »Zid objokovanja«
Radio Slovenija / VAL 202 / 18. 3. 2011
Aleksander Čobec (novinar): Performans »Zid objokovanja« je brez igralcev, saj obiskovalec postane ustvarjalec, izvajalec in gledalec hkrati. Gre za t.i. totalni teater, ki obiskovalca spodbuja k razmisleku o hladnih, samozadostnih in instrumentaliziranih odnosih v potrošniški družbi. Projekt, ki so ga podnaslovili »solzedajalska akcija« je sestavljen iz dveh delov. Ledeni zid je javni del preformansa, ki se razjoče za druge, intimni pa obiskovalce vabi, naj se v treh ločenih prostorih razjočejo.

Zid objokovanja vabi
Dnevnik / 17. 3. 2011
Novo mesto “Projekt Zid objokovanja obrne logiko ritualnega in svetega. Od gledalca ne pričakuje nič, ker za njega naredi to, kar je vpisano v samem imenu – zid joče.”

Ana Perne: Jokanje zidu in obiskovalcev
Dnevnik / 25. 3. 2011

Na zunanjem prizorišču je začetek solznega večdnevja zaznamovala otvoritvena slovesnost; pri tem se je podoba zidu, čigar ime prikliče del jeruzalemskega Zahodnega zidu, svetega objekta judovstva, v “popotni” utelesitvi treh pevskih solistov povezala s podobo razseljenega ljudstva.

Stripitz: Janez Janša performer
Mladina / 25. 3. 2011
Gledalec postane terminalni gledalec: ustvarjalec, izvajalec in priča hkrati (spectActor).

Solzedajalska akcija v Novem mestu
MMC RTV SLO / 17. 2. 2011
Zlati, srebrni in navadni jokalci
Obiskovalci so vabljeni v tri “lakrimatorije”, kjer bodo lastne solze zbirali v posebej izdelane steklene solznice. Vsak obiskovalec bo glede na to, kaj ga je pognalo v jok, dobil zlato, srebrno ali navadno potrdilo o obisku, zbrane solze pa bodo označili in shranili.

Pretekle izvedbe

See also

  • Recent projects
  • Počemučka: Voyager
  • Peekaboo Pointe visting Maska
  • Maska visiting the Frankfurt Book Fair 2023
  • NOW IS HERE!
  • Performance Festival 2023
  • SoToSpeak 2022/2023
  • The Future is Feminist
  • Peak
  • Crises
  • Undecidable Question
  • All projects