Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 34
Urednika zbirke: Janez Janša, Amelia Kraigher
17 x 24 cm
© Bojana Kunst in Maska, Ljubljana, 2012
Bojana Kunst: Umetnik na delu. Bližina umetnosti in kapitalizma
Knjiga Umetnik na delu Bojane Kunst obrača na glavo neoliberalno perspektivo in zato prihaja ob pravem času, v času varčevalnih ukrepov. Pri tem si pomaga zlasti z argumentom, da umetnosti ni več treba dokazovati, da je družbeno pomembna in koristna dejavnost, saj bi se s tem zaprla v znotrajsistemsko kapitalistično (in populistično) proizvodnjo vrednosti, temveč mora znova poiskati svojo materialno bazo in zasesti natanko tiste abstrakcije, ki zagotavljajo ohranitev sistema in reprodukcijo kapitala.
Knjiga bi rada spomnila umetnost, ki je zadnjih nekaj desetletij nenehno tematizirala in vadila politiko, da je pozabila na svojo moč povezovanja zmožnosti abstraktnega (mišljenja) z dejanskimi abstrakcijami (vrednostjo, kapitalom, produktivnostjo, denarjem, blagom, časom itn.).
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 34
Urednika zbirke: Janez Janša, Amelia Kraigher
17 x 24 cm
© Bojana Kunst in Maska, Ljubljana, 2012
Svoboda ali sabotaža?
In vendar: kar v kapitalističnih družbah 20. stoletja predstavlja izraz svobode, je v drugi ideološki konstelaciji postalo še ena sabotaža družbe na splošno, reprezentacija zastarelega individualizma, ki se ni zmožen prilagoditi novim transformacijam v družbi. Pri tem imam v mislih predvsem komunistične države, kjer podoba skupnega plesa deluje kot upodobitev družb, kjer je ideologija izbrisala ločnico med tovarno in zasebnim življenjem. Komunistični sistemi so sprejeli vse gibalne reforme v proizvodnji in delovnem procesu, vendar ob drugačni konceptualizaciji.
Bojana Kunst, Umetnik na delu
Kazalo
Uvod
O nelagodju aktivne umetnosti
Proizvodnja subjektivnosti
Kriza subjektivnosti in nemoč radikalne potrošnje
Težave s profanacijo
Delo performerja: primer Abramović proti Rainer
Proizvodnja družbenosti
Preobilje družbenosti
Relacijske utvare
Umetnost in javnost
Delovni gledalec
Med enimi in mnogimi: sodelovanje
Prikaz nedelujoče skupnosti
O gibanju in trajanju v postfordizmu
Prosti čas plesa
O upočasnjevanju v umetnosti
Vidnost dela
Umetnik kot virtuoz
Umetnica med delom in življenjem
Umetnikov čas: projektivna časovnost
Zaključek
O potrošnji, lenobi in ne preveč dobro opravljenem delu
Literatura
Spremna beseda
Goran Sergej Pristaš, Proti popravljanju
O avtorici
Bojana Kunst je filozofinja in dramaturginja. Je direktorica Inštituta za gledališke znanosti na Univerzi v Giessnu in profesorica za teorijo performansa in plesa. V svojem delu raziskuje razmerja med umetnostjo in politiko.
Pretekle izvedbe
Knjiga v javnosti
Jela Krečič: Poziv k umetniški nepokorščini
Delo / književni listi / 4. 6. 2013
Specifična situacija produkcije umetniškega dela, od njegovega ustvarjalca do potrošnika, ki je vpeta v umetniški sistem, podrejen ekonomskim zahtevam, je toliko bolj problematična v času krize in varčevanja. Tu se je treba predvsem zoperstaviti prevladujočim poskusom obrambe umetnosti, je prepričana Bojana Kunst.
Bojana Kunst: Umetnost je zame moč življenje, je čas, ki šele pride
intervju
Delo / Sobotna priloga / 27. 7. 2013
Neodvisno ustvarjanje naj bi pomenilo, da nenehno preizprašuješ oziroma deluješ zunaj institucionalnih okvirjev, ne upoštevaš že uveljavljenih pozicij moči, temveč skozi prakso preoblikuješ institucionalne okvirje za svoje delovanje. Toda danes je težava v tem, da kapitalizem od nas zahteva, da bi vsi delali neodvisno.
Urban Tarman: Nenehna kriza subjektivnosti je pravi motor kapitalizma
Dnevnik / 31. 5. 2013
Da si kapital prilašča naša (notranja) življenja, nas še pred ekonomisti, sociologi in biologi in farmacevti opozarjajo prav umetniki. Zakaj jih torej bolj ne cenimo?
Umetnik kot idealni delavec sodobnega kapitalizma
intervju
Dnenvik / Objketiv / 15. 6. 2013
Da, takšen »idealni« delavec je predvsem kot prekarni umetnik, ki dela dušo in telesom, ne pozna razlike med delom in življenjem in mora biti fleksibilen, kar vse so lastnosti, ki jih ceni ideologija neoliberalne fleksibilne subjektivitete.
Špela Kožar za Studio City
TV Slovenija / 27. 5. 2013
Knjiga dramaturginje in teoretičarke Bojane Kunst se celovito filozofsko poglobljeno loteva teme umetnosti prek prepletenosti s kapitalizmom in ideološkega razmerja med delom in svobodo, s čimer izpostavi iluzijo umetniške svobode. Umetnik kot delavec in kot upornik ob zavračanju trženja ali pop komunikativnosti. Njena reformacija umetnosti je tako elitno utopična, politično korektna, antineoliberalna, skratka kriznemu času primerna. Obvezno branje za vsa tako imenovana nemenjalna ministrstva, posebej za kulturno.