19 EUR

Zbirka Transformacije, št. 46
Format: 240 x 170 mm
© Maska, Ljubljana, 2021

Zbirka TRANSformacije

Bojana Kunst: Življenje umetnosti: prečne črte skrbi

19 EUR

To je knjiga o težavah, ki jih ima umetnost s skrbjo. Avtorica piše o procesih, delu in ustvarjanju umetnosti, o potrebi po spremembi vrednosti, ki nas obdajajo v polju umetnosti. Knjiga opisuje številna protislovja življenja umetnosti, še posebej tiste, ki se ukvarja s stanjem sveta, z ekološko krizo in s sodobnimi prekarnimi življenji, in ki priča o trpljenju drugih. Skrb ne spodnese materialnih praks, ne prevpraša produkcijskih in ekonomskih procesov umetnosti, ampak se pogosto ohranja samo kot raztegljiva retorična in performativna moč, ki ohranja obstoječe vrednosti tako, da jih naredi le nekoliko boljše.

Veliko umetniških del in okolij ima težave z nesorazmernostjo skrbi, kar jim onemogoča, da bi se soočila z lastnim empatičnim in telesnim privilegijem, oziroma z mestom, s katerega lahko svojo skrb izrekajo in kažejo. Taka nesorazmerja so tesno povezana z moderno kolonialnostjo, ki še traja, pa tudi s kapitalističnim upravljanjem in vrednotenjem umetnosti.

Nova knjiga Bojane Kunst skozi perspektivo feministične in dekolonialne misli analizira ta protislovja in ob primerih izbranih umetniških del in dejanj pokaže ter si zamisli, kako lahko umetnost živi drugače kot ta, ki jo poznamo. Prelivanje življenja in umetnosti pomeni tudi preoblikovanje ekonomskih, strukturnih in institucionalnih zaledij umetnosti, ne samo z zagotavljanjem večje reprezentativnosti, pač pa tudi z drugačnim poetičnim deljenjem in lastninjenjem umetnosti, s procesi razlastitev in prilastitev, kroženja umetnosti in umetniških akterk. Gre za ubežniško življenje umetnosti, kjer je potrebno neprestano opuščati pojme, prakse in geste, ki so prekarnim življenjem že tako ali tako odvzeti.

Zbirka Transformacije, št. 46
Format: 240 x 170 mm
© Maska, Ljubljana, 2021

Odlomek iz knjige

Skrb postavlja umetnost pred zahtevno nalogo in spodmakne vnaprejšnjo upravičenost njenega sočutja: če skrbimo, pri tem ne gre več za nas same, če pa ne gre več za nas same, potem gre za globoko poseganje v načine in spreminjanje načinov, kako se umetnost dogaja, kako ji je ime in kako pride do nas. Pri trpljenju in življenju ljudi umetnost namreč zadeva v mejnost eksistence, ki pretresa njeno lastno upravičenost. Ko se umetnost splete z življenjem in se mu pusti dotakniti, postane sama eksces, izjema, nekaj, za kar nimamo niti imena, kaj šele oblik vidnosti. Njena avtonomija ni več spletena okrog pojma človeškega, pač pa je več kot človeška. Prav zato ta lepljiva, prepletena, krhka in prekarna življenja segajo preko udobnega prehajanja med umetnostjo in življenjem in zahtevajo drugačno vrsto angažmaja, takega, ki globoko spodnese tudi naše varne pozicije izrekanja in kategorije, s katerimi smo opremljene, da bi se lahko v nekem trenutku izvzele. Samo tako se je moč dotakniti in soočiti z mejami eksistence in z brisanjem življenja, ki smo mu priča skozi človeške, okoljske in družbene spremembe.

-Bojana Kunst, Življenje umetnosti: prečne črte skrbi

O avtorici

Bojana Kunst je filozofinja, dramaturginja in teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti. Je tudi dolgoletna sodelavka Maske, vodila je njen mednarodni Seminar sodobnih scenskih umetnosti, njene knjige pa tvorijo enega od stebrov Maskine založniške produkcije. Od leta 2012 je redna profesorica na Inštitutu za uporabne gledališke znanosti na Univerzi Justusa Liebiga v Gießnu, kjer vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans. Po doktorskem študiju estetike je bila postdoktorska raziskovalka na Univerzi v Ljubljani in na Univerzi v Antwerpnu, bila pa je tudi gostujoča profesorica na Univezi v Hamburgu. Njene raziskave so usmerjene predvsem v preplete poetičnih in političnih procesov ustvarjanja v plesu, performansu in vizualni umetnosti. V svojih delih združuje filozofsko refleksijo, praktične dramaturške in umetniško raziskovalne izkušnje ter teorijo umetnosti. Je avtorica knjig in člankov, prevedenih v številne jezike, med njimi: Višnje v čokoladi (Apokalipsa 1995), Nemogoče telo (Maska 1997), Nevarne povezave (Maska 2004). Knjiga Umetnik na delu: bližina umetnosti in kapitalizma (Maska 2013) je izšla tudi v angleškem in poljskem prevodu.

Foto: Ernst Thürnau

Prevodi

Septembra 2023 je pri založbi transversal texts izšel prevod knjige v nemškem jeziku. Publikacija je del projekta Periferne vizije. Izdajo je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Das Leben der Kunst: Transversale Linien der Sorge

Prevod: Alfred Leskovec
Urednik: Stefan Nowotny

transversal texts, September 2023
v sodelovanju z Maska, Ljubljana
438 strani, mehka vezava

€ 20,00

 

Oktobra 2023 je v sodelovanju z Multimedijalni institut – MaMa in Kulturtreger – Booksa izšel prevod knjige v hrvaškem jeziku. Publikacija je del projekta Periferne vizije. Izdajo je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Život umjetnosti: Poprečne linije brige

– Prevod: Mario Kopić
– Urednik: Aleš Mendiževec

Založba Maska, Oktober 2023
193 strani, mehka vezava

€ 19,00

Knigo lahko kupite tukaj.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.

Nemški prevod knjige je del projekta PERIFERNE VIZIJE – k transnacionalni založniški kulturi, katerega partnerji so Kulturtreger, Maska Ljubljana, EIPCP, Kuda.org, Kontrapunkt Skopje, Multimedia Institute.

Predstavitev knjige

Knjiga v javnosti

Proti etru, spet ta dež: Bojana Kunst
Radio Slovenija / Val 202 / intervju / novinarka: Nina Zagoričnik / 14. 4. 2022

Bojana Kunst, filozofinja, dramaturginja in teoretičarka: Resnična skrb je ta, ki spodmika sistem vrednot
Dnevnik / intervju / novinar: Gregor Butala / 25. 4. 2022
»Na retorični ravni je skrb pogosto zares zgolj nekakšna dodana vrednost v pospešenem svetu nenehnih umetniških inovacij. In tu se je treba zavedati še nečesa – retorična skrb je neke vrste privilegij, ali rečeno drugače, izrekati jo je mogoče le iz nekega specifičnega konteksta, navezanega na zgodovino kolonialne modernosti. Za okolje, za načela, za sočloveka in tako naprej nas namreč lahko skrbi s pozicije neke ekonomske in intimne varnosti, ki pogosto pripada beli moderni zgodovini; tu je skrb res lahko le poblagovljeno čustvo. Kadar pa diskurzi skrbi izhajajo iz neke nuje po preživetju skupnosti, ne krožijo samo okoli retorične vrednosti, ampak dejansko zahtevajo invencijo drugačnih načinov življenja. Prek premisleka skrbi lahko torej pridemo tudi do analize neenakosti.«

Vztrajati v ubežništvu in nadaljevati boj
Delo / novinarka: Nina Gostiša / 11. 4. 2022
»Feministična dekolonialna teorija nam omogoča o skrbi razmišljati z manjšinske perspektive in skozi to skuša misliti razmerje med umetnostjo in življenjem, ki je neprestano spremljalo razvoj umetnosti v 20. stoletju, tako da je bila njena smrt razglašena že ničkolikokrat,« je na dogodku pojasnila Bojana Kunst in pri tem omenila zgodovinske avantgarde. »Pojem življenja umetnosti je bil odgovor na zgodovino razmerja med umetnostjo in življenjem; da ne govorimo o njenem koncu, smrti, umetnosti, ampak afirmiramo njeno moč,« je dodala.

(INTERVJU) Bojana Kunst: Raztelešena pozicija vmesnosti
Večer / intervju / novinarka: Melita Forsnterič Hajnšek / 15. 6. 2022
»Umetniško delo je neprestano povezano s kulturnimi boji na ravni vrednot in ideologij umetnosti. Umetniškega dela v Sloveniji preprosto ni mogoče ločiti od države, pa če si umetnost še tako prizadeva, da bi se končno ločila od nje, se osvobodila naloge njene reprezentacije in zadihala v različnosti. Na to kaže tudi dejstvo, da se že od začetkov slovenske osamosvojitve ukvarjamo s proslavami ob slovenskih praznikih, še vedno umetnost vidimo predvsem v vlogi reprezentacije skupnosti, namesto da bi jo videli kot skupnost raznolikih, divjih, domišljijskih, potepuških zmožnosti.«

Da so umetniki neodvisni, je fantazma modernega sveta
Outsider / intervju / novinarka: Bojana Leskovar / 8. 6. 2022
»Zdi se mi, da je veliko umetnikov pravzaprav tistih, ki so bolj kot močni prej nemočni, občutljivi, tudi zelo prekarni, v neprestanem spletenem odnosu s svetom, umetnost je tista, ki lahko umirja čas, spreminja perspektivo, goji drugačno občutljivost, je seveda lahko mejna, radikalna izkušnja, a ne s stališča moči, prepoznavnosti. Nekako nas še vedno preganja ta iluzija avantgardnega umetnika, ki je vedno na bojni liniji. Morda pa umetniki te življenjske moči nimajo, imajo pa neko drugo zmožnost, ki je veliko bolj radikalna, lahko si zamišljajo in ustvarjajo svet, drugačen od že znanega.«

 

Knjižne zbirke