Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 7
Urednik zbirke: Janez Janša
290 strani, 17 X 24 cm
©Maska, Ljubljana, 2001
ISBN 961-90309-3-1

Zbirka TRANSformacije

Boris Pintar in Jana Pavlič: Kastracijski stroji, gledališče in umetnost v devetdesetih

Bistvo kvalitete, zanimivosti, posebnosti, skratka odličnosti Kastracijskih strojev zajema sintagma devetdeseta leta. Knjiga govori o umetniški ustvarjalnosti, pretežno prav o gledališču v zadnjem desetletju 20. stoletja, in sicer o uprizoritvah predvsem tistih gledališčnikov, ki so doma in v svetu dali s svojimi interpretacijami in koncepti temeljne inovativne značilnosti. To je knjiga pričevanj o desetletju, ki je v umetnosti naredilo zelo opazen obrat iz modernizma v postmodernizem, a je tudi že iskanje novih poti iz njega, in – kar je posebej opazno in dragoceno – v tem obratu je vsebovana tudi avtorefleksija, kajti avtorja nista le premišljevalca, teatrologa, marveč sta bila prav tako ves čas aktivna soudeleženca. Iz te avtorefleksije sledi ne le bogat takorekoč generacijski izpovedni podton, ki je lahko za bralce posebej zanimiv, marveč tudi enkraten dokumentacijski material.

Pri tej dokumentarnosti je treba poudariti, da sta bila pisca zelo nazorna, plastična, s podatki in opisi natančna in zelo bistrovidna popisovalca dolge vrste za devetdeseta leta skoraj vseh ključnih slovenskih in tudi nemalo tujih uprizoritev (od Zahodne Evrope in Skandinavije, do Amerike in Japonske).

Kot osredotočena v svoje obdobje in za to obdobje specifično umetniško interpretiranje življenja, družbe, stanja sveta, je ta knjiga do zdaj edina, ki odpira vpogled v ustvarjanje zdaj vse pomembnejše generacije mlajših slovenskih gledališčnikov. In kar utegne biti za splošno bralstvo najzgovornejše – sodobno slovensko gledališko produkcijo umešča v sodobne svetovne gledališke ustvarjalne kontekste z dokumentacijsko in interpretacijsko samoumevnostjo, ki jo mirno, upravičljivo in dokazljivo lahko razumemo tudi kot kozmopolitsko samozavest.

S tem pluralom je tako opozorjeno na še eno odličnost Kastracijskih strojev: da avtorja opisujeta, analizirata in utemeljujeta ustvarjalno pluralnost v slovenski gledališki produkciji devetdesetih kot nekaj samo po sebi umevnega.

Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 7
Urednik zbirke: Janez Janša
290 strani, 17 X 24 cm
©Maska, Ljubljana, 2001
ISBN 961-90309-3-1

O avtorjih

Jana Pavlič je diplomirala iz primerjalne književnosti in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti. Danes je prevajalka, esejistka in dramaturginja ter vodja Centra za raziskave scenskih umetnosti DELAK v Ljubljani. Med letoma 1995 in 1997 je bila svetovalka ministra za kulturo za področje gledališča.

Boris Pintar je diplomiral iz filozofije in sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti. Danes je samostojni ustvarjalec na področju kulture, pisatelj in esejist. Med letoma 1992 in 1996 je bil vodja mednarodnega gledališkega in plesnega programa v kulturnem centru Cankarjev dom v Ljubljani ter član umetniškega sveta festivala sodobnih odrskih umetnosti Exodos v Ljubljani.

Kazalo

Emil Hrvatin
TransFORMACIJE in Kastracijski stroji

Uvod

JANA PAVLIČ: PREDZGODBA
Kaplja zgodovine
Novi časi – novi sistemi

BORIS PINTAR: KASTRACIJSKI STROJI
Medeja
(S)misel torture
Kaos
Kozmos
Logos – znanost nesmisla

VSTAJENJE UTOPIJE
Užitek katastrofe
Napaka

Knjiga v javnosti

Danijel Vončina: Kastracijski stroji
Mladina / 25. 7. 2001
Delo je simbioza dveh pogledov na gledališče in umetnost devetdesetih, esejističnega in leksikografskega. V slednjem, ki se, mimogrede, v celoti “izpiše” tudi v že omenjeni elektronski verziji, je avtorica Jana Pavlič objavila obsežen podatkovnik – kataster (dvaindvajsetih, op.p.) avtorjev sodobnega slovenskega gledališkega teritorija devetdesetih, vse od snovalca modernih državnih proslav, Matjaža Bergerja, pa do, navsezadnje, kandidata za kozmonavta, Dragana Živadinova. Avtor esejističnega dela knjige, Boris Pintar, pa je v priobčenih tekstih (beri: tudi dokumentih /saj so bili napisani v obravnavanem času/), podal u-videnja iz svojega študija psihoanalize. Primer: ” … igro z gledalčevim pogledom v gledaliških dogodkih Dragana Živadinova lahko dojamemo kot kastracijske stroje. V Dramskem observatoriju Zenit, uprizorjenem v železniškem vagonu, so gledalci stali ob strani, po igralni površini sredi vagona pa se je po tirih v višini njihovih glav gibal oltar svete Marije, ki kot kastrirajoča mati asocira obglavljenje …”

Knjižne zbirke