TRANSformacije, knjiga št. 48
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
© Maska, Ljubljana, 2022
Gal Kirn: Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB
V času, v katerem si je boljšo, drugačno, novo prihodnost tako rekoč nemogoče zamisliti, se zdijo vrnitev k arhivom, njihova dekonstrukcija in ponovna konstrukcija povsem razumna poteza, ki jo lahko (in jo tudi moramo) izvesti, saj »tisto, kar je bilo institucionalizirano kot red stvari, ni zgolj nekaj vznemirjajočega, temveč tudi reverzibilnega«.
Gal Kirn stori prav to – in pričujočo knjigo imamo lahko za zavestno »zbiranje« materiala, povezanega z dogodki, epizodami in postopki iz preteklosti, v katerih avtor prepoznava potencial izgubljene (pozabljene) prihodnosti – t. i. partizanski presežek. Metoda, ki jo ob tem predlaga, namreč ustvarjanje protiarhivov, je fleksibilna in je primerna za uporabo ne samo v primeru »izgubljenih« arhivov Jugoslavije, temveč pri vseh arhivih, ki danes zahtevajo prevrednotenje in rekonstrukcijo.
(Lana Lovrenčić, iz spremne besede)
TRANSformacije, knjiga št. 48
Urednika: Gregor Moder in Aleš Mendiževec
© Maska, Ljubljana, 2022
Odlomek iz knjige
Mesto akumulacije spomina je v nedrju državnih aparatov, ki jih nova država uporablja z zvrhano mero simbolnega nasilja glede preteklosti in povezave s fizičnim uničenjem partizanskih spomenikov ter izbrisom knjig in idej, ki so obujale spomin na neuvrščene, modernistične, partizanske in socialistične čase. Akumulacija nacionalnega spomina krepi dejanske etnične in pravne politike »čiščenja« ljudi, ki niso ustrezali idejam in novo zamišljenim mejam novih nacionalnih držav. V tej novi pripovedi je bila partizanska zapuščina videna kot najbolj moteč element, ki vznemirja spomine na preteklost in vizije
prihodnosti. Tisto najbolj univerzalno, transnacionalno in utopično.
–Gal Kirn, Partizanski protiarhiv
O avtorju
Gal Kirn je politični in kulturni teoretik. Doktoriral je leta 2012 na Univerzi v Novi Gorici, smer Interkulturni študij idej in kultur. Bil je raziskovalec na Akademiji Jana van Eycka v Maastrichtu od leta 2008 do leta 2010, raziskovalec na ICI v Berlinu od leta 2010 do 2012 in podoktorski sodelavec Fundacije Alexandra von Humboldta med leti 2013 in 2016 ter znanstveni sodelavec na TU Dresden (2017-2020). Poučeval je tudi na Freie Universität Berlin in Justus-Liebig-Universität Gießen, in sicer na področjih filma, filozofije in sodobne politične teorije. Pred kratkim je pridobil sredstva ARRS za vodenje projekta »Protesti, umetniške prakse in kultura spomina v post-jugoslovanskem kontekstu« na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavil je knjigo Partizanski Prelomi (Sophia, 2015), je urednik zbornika Postfordism and its discontents (JvE Academy 2012) ter sourednik zbornikov Encountering Althusser (Bloomsbury 2013), Beyond Neoliberalism (Palgrave 2017), Nights of the Dispossessed. Riots Unbound (Columbia Press 2021).
Pogovor o knjigi
Knjiga v javnosti
Matevž Brecelj: Knjiga Partizanski protiarhiv avtorja Gala Kirna
TV Slovenija / Kultura / 5. 4. 2022
Gal Kirn, filozof: Partizanski presežki zunaj uradnih ideologij
Dnevnik / intervju / novinarka: Ingrid Mager / 26. 4. 2022
»Problematična je že sama ideja narodne sprave, težko je spravit med sabo nekaj, kar ni spravljivo. Če imaš na eni strani fašizem in na drugi antifašizem, ali pa partizane in domobrance, jih ne moreš pokopati skupaj, ker se bodo obračali v grobu. Noben od njih si ne bi želel biti pokopan ali spravljen pod istim spomenikom. Seveda imajo vsi pravico do dignitete, pietete, da se jih pokoplje.«
Partizanski protiarhiv
Radio Študent / novinarka: Urška Savič / 1. 5. 2022
Spomeniki sprave, ki se pojavljajo po Evropi vse od konca hladne vojne, sledijo novi evropski spominski politiki antitotalitarizma, obenem pa je vzpon skrajne desnice v političnem spektru Evrope opažen in analiziran, ne pa tudi razumljen. Na kakšen način se je torej smiselno spominjati antifašističnega boja? Ob vpogledu v današnje stanje Evropske unije, ki rožlja z orožjem, kot ji je v navadi, a ne na domači celini, se namreč zdi, da je rezultat njenih komemorativnih politik prej pozaba kot spomin.
Najprej je izginil socializem, šele nato Jugoslavija
Delo – Sobotna priloga / intervju / novinar: Mirt Bezlaj / 13. 8. 2022
»Vse več ljudi iz umetniških, teoretskih in angažiranih krogov razume Jugoslavijo kot nedokončan projekt in kot nekaj, kar je imelo ogromne emancipatorne potenciale. Dediščina NOB od nas zahteva, da še vedno zastopamo partizansko stališče, kar seveda ne pomeni, da bomo vzeli v roke orožje in se odšli bojevat v gozdove, ampak da se bomo postavili na pozicijo potlačenih in izkoriščanih. Partizanstvo ni le narodnoosvobodilni boj, sestavni del so bili tudi delavski in ženski boji.«