Marc Augé: Hvalnica kolesu
Kot da bi se v zadnjem letu v Sloveniji vse vrtelo okoli kolesarskih pedal: mesta so bila v prvem valu pandemije spremenjena v mesta duhov, po katerih drvijo kolesa s hrano in njihovimi izčrpanimi in podplačanimi dostavljavci hrane. Slovenija je bila nekaj dni v rumenem, po dvojni zmagi na Tour de France kolesarjev iz Slovenije, ki sicer tekmujejo za klube, ki nimajo ničesar skupnega s Slovenijo. Nasilen vdor v nekdanjo tovarno koles Rog, ki je v zadnjem dobrem desetletju postala »tovarna« drugačne (solidarne, empatične, horizontalne, angažirane …) družbenosti, je pokopal še zadnje iluzije o tem, da je Ljubljana odprta, tolerantna, kozmopolitska prestolnica. Že po nekaj tednov pandemije pa je kolo postalo »orožje, ki so si ga tisoči po Sloveniji vzeli v roke«. Kolo je dobilo neko povsem novo družbeno dimenzijo: postalo je orodje vsesplošnega upora proti avtoritarnim ukrepom vlade. Ta je prepovedala zbiranje in druženje ljudi v javnih prostorih in na javnih površinah, a ni mogla ustaviti skupinskega gibanja ljudi. Kolesarji na petkovih protestih niso le na novo odkrivali mesta, temveč tudi družbeno in politično moč svobodnega (kolesarskega) gibanja. Z »močjo meč«, kot zapiše Augé, so spletli nove družbene vezi in se podali v boj za dostopnost javnega prostora.
Zbirka Mediakcije, knjiga št. 21
Uredil: Janez Janša
Kolo
»Kolo je za tiste, ki tvegajo in se po mestu zapeljejo prvič, priložnost za novo izkušnjo: kolo omogoča, da razdalje zopet ocenimo in da uberemo bližnjice, ki jih ne dopušča javni prevoz, saj sledi utrjenim progam. Na kolesu je več prehodov, več prog. Skrivaj se podamo v neko drugo geografijo, izrazito in dobesedno poetično, ker je to priložnost, da ustvarimo neposredne stike z mesti, ki jih sicer redko obiskujemo, in ki tako postanejo nov izvor prostranih metamorfoz, nepričakovanih zbliževanj in kratkih stikov, ki jih z močjo meč neprestano izziva prebujena radovednost novih sprehajalcev.« (Marc Augé, Hvalnica kolesu)
O avtorju
Marc Augé (Poitiers, 1935) je nekdanji predsednik École des hautes études en sciences sociales, eden največjih afrikanistov našega časa in v zadnjih dvajsetih letih referenca za antropologijo poznega modernizma. Kot svetovno znan etnolog je razvil antropologijo pluralnosti sodobnih svetov, usmerjeno v ritualno razsežnost vsakdanjega življenja in modernosti. Augéjeva bibliografija je impresivna, objavil je več kot štirideset naslovov, njegove knjige so prevedene v številne jezike. Pri Maski je izšla v prevodu Sonje Dular njegova prelomna študija Nekraji. Uvod v antropologijo nadmodernosti (leta 2011), knjiga, ki mu je prinesla svetovni sloves.
Video
Kazalo
KOLO, OD MITA DO UTOPIJE
MIT, KI SMO GA ŽIVELI
Mit in zgodovina
Odkrivanje sebe
Odkrivanje drugih
KRIZA
Mit v ruševinah
Urbanizacija sveta: iskanje izgubljenega mesta
Izhod iz krize?
UTOPIJA
Bicikel svobode
Mladost sveta
Učinek pedalnega obrata
POVRATEK NA ZEMLJO
Spremna beseda
KOLESARSKI PROTESTI 2020: RAZPOKE SVOBODE
Tjaša Pureber
Knjiga v javnosti
Andraž Rožman: “Protesti naj spremenijo liberalni diskurz”
Dnevnik / 16. 6. 2021
Urednik knjige Janez Janša je izpostavil, da Auge piše o emancipatornem potencialu kolesarjanja tako v individualnem kot družbenem smislu, kolesarske proteste pa sam vidi kot klasičen primer razumevanja ideologije. /…/ »Še dolgo bo ostalo neizbrisno, da v Sloveniji ne boš mogel več govoriti o kolesarjenju, ne da bi imel pred očmi, da je to izjemno sredstvo civilne nepokorščine.«_Janez Janša
Bernard Nežmah: Hvalnica kolesu
Mladina / 10. 9. 2021
Andraž Gombač: Z biciklom skoraj butnil v vlado, kot kak Božo
Primorske novice / 8. 10. 2021