Alexander R. Galloway: Teorija video iger. Eseji o algoritemski kulturi
Video igre so v zadnjih dvajsetih letih postale eden osrednjih kulturnih pojavov in danes po svoji popularnosti ter vplivu uspešno tekmujejo s starejšimi mediji, kot so film, televizija in popularna glasba.
Galloway je eno osrednjih svetovnih teoretskih imen na tem področju. V knjigi obravnavani fenomen reflektira v različnih kontekstih – elektronske kulture, tehnologij, skozi njegove družbenopolitične implikacije ter v kontekstu drugih umetnostnih in kulturnih praks.
Izdaja knjige v slovenskem jeziku pomeni edinstveno priložnost za slovenski prostor, da se seznani z vedno težje spregledljivim področjem teorije video in računalniških iger. Posebej za slovenske bralce je avtor napisal uvod ter v njem razširil svoj pogled na obravnavane teme.
Zbirka Mediakcije, knjiga št. 10
Naslov izvirnika: Gaming: Essays on Algorithmic Culture
Prevod: Andraž Golc
Urednik zbirke: Janez Janša
271 strani
Maska, Ljubljana, 2011
ISBN 978-961-6572-27-9
Iskrena lažnost
Igranje video iger je lažnost, toda v tej lažnosti so vedno iskrene. Mi igralci smo odgovorni, da znova oživimo fikcijo, ne zato, da bi jo napravili resnično, ampak da to lažnost naselimo, kajti samo tu, v prostoru igre, smo lahko priče razkroja igre v trebuhu realnega.
Alexander R. Galloway, Teorija video iger
Igralec, ki hoče preseči grožnjo v obliki sporočila na zaslonu »game is over«, mora torej seči dlje od naivnega igranja (klikanja, pritiskanja, obračanja, preklapljanja in nadzorovanja takšnih in drugačnih vmesnikov) in poseči racionalno v sam sistem, ki je, rečeno preprosto, zadaj. Nobena igra ni čista ekstaza, zanos, to, da »padeš notri«, vedno je tudi korekcija ekstaze v sistemu pravil, ki jih je treba upoštevati in se jih naučiti. Tu je potrebno pravcato analitično mišljenje, reduciranje igre na sestavne dele kompleksnega in zaključenega sistema, ki je, preprosto rečeno, zadaj, in izdelava lastnega algoritma, potrebnega za mojstrenje igre, in sicer v smislu aktivnosti, členjene na niz kar se da ekonomično izbranih korakov, s katerimi je mogoče razrešiti problem, opraviti nalogo, ki te privede na višji igrski nivo. Igra živi v času in izkušnji igranja. Igralec, ki strelja, ni predstavnik nekega delovanja, ampak je sam delovanje, dejansko singularno igrsko dejanje.
Iz spremne besede dr. Janeza Strehovca
O avtorju
Alexander R. Galloway je pisec in računalniški programer, ki se ukvarja z vprašanji filozofije, tehnologije in teorij medijev. Je ustanovni član softverskega kolektiva RSG in prejemnik nagrade Golden Nica na Prix Ars Electronica (2002). Trenutno je zaposlen kot izredni profesor medijev, kulture in komunikacij na Univerzi v New Yorku. Je avtor ali soavtor treh knjig na temo medijev in kulturne teorije. Njegova naslednja knjiga nosi naslov The Interface Effect (izšla bo pri vodilni svetovni založbi družbenih ved in humanistike Polity).
Kazalo
Uvod k slovenski izdaji
Predgovor
Zahvale
1. Igrska akcija, štirje momenti
2. Izvori prvoosebne strelske igre
3. Socialni realizem
4. Alegorije nadzora
5. Protiigranje
Spremna beseda
Janez Strehovec: Vstop v svet algoritemske kulture
Imensko in stvarno kazalo
Knjiga v javnosti
Knjigarnica na oglu
Dnevnik / 23. 3. 2012
Knjiga s petimi eseji je eden prvih poskusov kritične analize še neprehojenega področja elektronskih iger, ki si, vsaj pri nas, še vedno ni izborilo statusa predmeta, vrednega filozofske ali družboslovne obravnave. Avtor si prizadeva za analizo medija njegovi estetski in politični razsežnosti.
Janez Strehovec: Dan po apokalipsi: snemanje filma se lahko začne
Ekran / 5. 12. 2012
Videoigre kot akcije niso v primerjavi filmom nič manj primerna zvrst za srečevanja s postapokaliptičnimi scenariji in igranja nanje. V njih ne gledaš glavnega igralca, ampak ga igraš sam.
Gallowey, Alexander R.: Teorija videoiger: eseji algoritemski kulturi
Naš čas / 24. 5. 2012
Gre torej za analizo posebnosti video in računalniških iger kot specifičnega in tudi ključnega področja digitalne kulture in umetnosti. Pri tem gre za kulturo, ki ni več literarna, ampak algoritmeska, njen svet pa predpostavlja logično mišljenje, ki razrešuje probleme.