19 EUR

Zbirka Mediakcije, knjiga št. 5
Urednik zbirke: Emil Hrvatin
Prevod: Aleksandra Rekar
Naslov izvirnika: How to Read Donald Duck: Imperialist Ideology in the Disney Comic
© International General, New York, 1991
© za slovensko izdajo: Maska, Ljubljana 2007
208 strani, format 170 x 240 mm, čb reprodukcije
ISBN 978-961-6572-08-8

Zbirka Mediakcije

Ariel Dorfman in Armand Mattelart, Kako brati Jaka Racmana

19 EUR

Knjiga Kako brati Jaka Racmana. Imperialistična ideologija v Disneyjevih stripih je pod naslovom Para Leer al Pato Donald prvič izšla leta 1971 v Čilu, v fašističnem obdobju pa je bila skupaj z drugo literaturo prepovedana in sežgana. Knjiga, ki je izdelek političnega boja, je globoka in domiselna kritika svete krave otroške kulture, mita o Disneyju.

Z novim predgovorom avtorjev, s posodobljenim uvodom Davida Kunzla, komentirano bibliografijo levičarskega pisanja o kulturnem imperializmu in stripih ter z dodatkom Johna Sheltona Lawrencea o cenzuri, ki jo izvaja ameriška vlada, in zakonsko-političnih pravicah do kritiziranja Disneyja.

Slovenska izdaja v prevodu Aleksandre Rekar prinaša izčrpen portret delovanja korporacije Disney v študiji Sandre Bašić Hrvatin.

 

Zbirka Mediakcije, knjiga št. 5
Urednik zbirke: Emil Hrvatin
Prevod: Aleksandra Rekar
Naslov izvirnika: How to Read Donald Duck: Imperialist Ideology in the Disney Comic
© International General, New York, 1991
© za slovensko izdajo: Maska, Ljubljana 2007
208 strani, format 170 x 240 mm, čb reprodukcije
ISBN 978-961-6572-08-8

Kaj so zapisali o izvirni čilski izdaji leta 1971

ČILE IMA NOVEGA RAZREDNEGA SOVRAŽNIKA − TO JE JAKA RACMAN SADIST … Dorfman in Mattelart trdita, da so Disneyjevi stripi grožnja čilski stvarnosti, v kateri si vlada predsednika Salvadorja Allendeja prizadeva preobraziti Čile v socialistično državo, saj zagovarjajo meščanske ustanove in svobodno podjetništvo.”
Chicago Tribune

“… Pretežni del enega od poglavij je posvečen zgledom, kako Jakov oderuški stric izkorišča ljudi iz nenehne potrebe po kopičenju lastnega bogastva.”
International Herald Tribune

“… V enem od stripov o Jaku Racmanu si stric Skopušnik zada nalogo, da bo od Priskutnega Snežnega človeka s prevaro izvabil ‘Džingiskanovo krono iz zlata in dragocenih kamnov’, kar doseže tako, da jo zamenja za ceneno uro.”
San Francisco Chronicle

“Dokler bo nasmejani obraz Jaka Racmana nedolžno paradiral po čilskih mestih in dokler bo Jaka Racman predstavljal moč in kolektivno reprezentacijo,” kot pravita avtorja, “lahko imperializem in meščanstvo mirno spita.”
Christian Science Monitor

“Biti zmožen najti družbeni pomen in politično zlo v otroških stripih, ki nikakor niso tipa seks-in-nasilje, zahteva polovično mešanico marksistične puščobnosti in akademske obskurnosti. Če marksisti lahko zdržijo osemurne govore Fidela Castra in v Jaku Racmanu vidijo nekaj zloveščega, morajo imeti nekaj. Mi smo veseli, da tega nimamo.”
The Petersborough Examiner, Kanada

“Ideologija celo v najbolj nedolžnih burkah Jaka Racmana? (…) No, nastopil bo dan, ko nevednost ne bo več dopustna.”
France-Soir, Pariz

Kaj so zapisali o angleški izdaji

” JAKA RACMAN V POROČILU, ZA KATEREGA WALT DISNEY NOČE, DA BI GA BRALI … Junija lani (1975) je ameriška carinska uprava zasegla angleško izdajo kot domnevno “kršitev” Disneyjevih avtorskih pravic. Po letu dni preudarjanja je uprava odločila, da uvoz knjig ne pomeni ‘piratstva’.”
Jim Hoberman, The Village Voice

“Center za ustavne pravice in pravniki, ki so uspešno zagovarjali založnika, so povedali, da je bil ‘… zaseg knjig klasičen primer zlorabe zakonov z namenom zatirati politično odpadniška in nepriljubljena prepričanja’.”
Carinsko poročilo 1976−1977

“… delo odpira oči vsem, ki smo odraščali ob Jaku Racmanu in Klubu Mikija Miške. (…) To razkrinkanje bi moralo biti na voljo v knjižnicah kot še en zgled ameriške vloge v svetovni politiki.”
Lavonne Jacobsen, Booklegger

“Delo je postalo priročnik za dekolonizacijo. Preučuje pomen stripov Walta Disneyja: to opravi precizno in poglobljeno, hkrati pa osvetli svetovni položaj. Klinično pisanje Franza Fanona je imelo podoben učinek.”
John Berger, New Society

“Tukaj ne gre samo za Jaka Racmana, niti ne samo za čilsko družbo. (…) Zamislite si denimo, da bi sovjetske korporacije proizvedle večino gradiva, ki bi ga porabili državljani Združenih držav Amerike.”
Andrea L. Buffa, pismo, The New York Times

“Knjiga Kako brati Jaka Racmana je še dvajset let po prvi izdaji ena najpomembnejših kritik stripa, kar jih je kdaj izšlo. Njen vpliv je mogoče zlahka izmeriti, če si ogledamo katero koli resno bibliografijo o stripih od sredine sedemdesetih let naprej.”
Robert Boyd, The Comics Journal

“To vajo iz analitično-deduktivne demitologizacije Disneyjevega dela priporočam vsem, ki jih zanima vloga stripov in drugih popularnih umetnosti pri oblikovanju zavesti ljudi.”
Arthur Asa Berger, Journal of Communication

“To je imeniten uvod v levičarske poglede na kulturo in družbo. (…) Pravzaprav je še veliko več, saj študente pripravi, da razmišljajo o tem, kaj vse so v lastnem življenju utegnili imeti za samoumevno. (…) Človek (…) se namreč lahko začne pritoževati nad tem, (…) da ne bo mogel več kupovati oblačil ali ubežati književnosti, glasbi, čemur koli, ne da bi se vprašal, kakšna skrita kulturna sporočila in strategije kupuje skupaj s tem.”
Elizabeth Mahan

O avtorjih

Čilski esejist, romanopisec, dramatik in literarni kritik Ariel Dorfman se je rodil leta 1942. Veliko je pisal o književnosti in ideologiji, zlasti o otroški književnosti, denimo v delih Cesarstvo novih oblačil (The Empire of New Clothes, 1983) in Nekateri pišejo prihodnosti (Some Write to the Future, 1991). Poleg romanov Naliv (Hard Rain, 1991), Vdove (Widows, 1983), Zadnja pesem Manuela Sendera (The Last Song of Manuel Sendero, 1988) in Maskara (Mascara, 1988) je napisal še več zbirk kratkih zgodb, med drugimi Moja hiša gori (My House is On Fire, 1991), pesniške zbirke, ena izmed njih je Zadnji valček v Santiagu (Last Waltz in Santiago, 1988) ter drame, kot so Vdove (Widows, 1997), Bralci (Readers, 1995) in Na drugi strani (The other side, 2005). Od leta 1985 je zaposlen kot profesor književnosti in latinskoameriških študij na Univerzi Duke. Redno piše za časnike New York Times, Los Angeles Times, Washington Post, Nation in Village Voice. Več na www.adorfman.duke.edu.

Sociolog Armand Mattelart se je rodil leta 1936 v Belgiji. Od leta 1962 do fašističnega udara leta 1973 je živel v Čilu, kjer je sodeloval pri številnih projektih, povezanih z množičnim komuniciranjem. Napisal je več del o kulturnem imperializmu, med njimi Transnacionalke in tretji svet (Transnacionals and the Third World, 1983), Mednarodni trgi podob (International Image Markets, skupaj z M. Mattelartom in X. Delcourtom, 1984), Karneval podob: brazilska televizijska fikcija (The Carnival of Images: Brazilian Television Fiction, skupaj z M. Mattelartom, 1990), Oglaševanje International (Advertising International, 1991), Razprave o medijski teoriji (Arguments in Media Theory, skupaj z M. Mattelartom, 1991), Mapiranje svetovne komunikacije (Mapping World Communication, 1994) in Premislek o teoriji medijev (Rethinking Media Theor, 1992). Uredil je antologijo Komunikacija in razredni boj v dveh delih (Communication and Class Struggle, s Sethom Siegelaubom, International General, 1979, 1983) in knjigo Komunikacija v ljudski Nikaragvi (Communication in Popular Nicaragua, International General, 1986). Kot profesor predava informacijske in komunikacijske vede na Univerzi Haute-Bretagne v Franciji. Več na www.infoamerica.org/teoria/mattelart1.htm.

Umetnostni zgodovinar David Kunzle se je rodil leta 1936 v Birminghamu v Angliji. Napisal je številne članke in knjige o različnih temah, med drugimi Začetki stripa (The Early Comic Strip, 1973) in Carl Barks, stric Skopušnik in Jaka Racman (Carl Barks, Dagobert und Donald Duck, 1990); v mnogih se je ukvarjal s popularno, politično in javno umetnostjo, kot so grafiti, stripi in latinskoameriška revolucionarna umetnost. Med njegova novejša dela spadata knjiga Od kriminalca do osvajalca: Vojak v nizozemski umetnosti v obdobju med 1550 in 1670 (From Criminal to Courtier: The Soldier in Netherlandish Art 1550-1670, 2002) ter popravljena izdaja dela Moda in fetišizem, družbena zgodovina korzeta, povezovanja pasu in drugih vrst oblikovanja telesa na Zahodu (Fashion and Fetishism, a social history of the corset, tight-lacing and other forms of body-sculpture in the West, 2002). Predava na oddelku za umetnostno zgodovino na univerzi v Kaliforniji.

Kazalo

PREDGOVOR K ANGLEŠKI IZDAJI
Ariel Dorfman in Armand Mattelart

UVOD K ANGLEŠKI IZDAJI
David Kunzle

PREVAJALSKA OPOMBA IN ZAHVALA

APOLOGIJA RACMANOLOGIJE

UVOD: NAVODILA, KAKO POSTATI GENERAL V KLUBU DISNEYLAND
I. STRIČEK, KUPI MI KONTRACEPCIJSKO SREDSTVO …
II. OD OTROKA DO PLEMENITEGA DIVJAKA
III. OD PLEMENITEGA DIVJAKA DO TRETJEGA SVETA
IV. VELIKI PADALEC
V. STROJ ZA IDEJE
VI. DOBA MRTVIH KIPOV

SKLEP: OBLAST JAKU RACMANU?

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA

SPREMNI BESEDI

JAKA RACMAN VS. ČILSKI SOCIALIZEM:
POŠTENA IZMENJAVA
John Shelton Lawrence

ENAJSTI SEPTEMBER
Sandra Bašić Hrvatin

Knjiga v javnosti

Marcel Štefančič jr.: Lov za izgubljenim zakladom
Mladina / 1. 7. 2007
Ne, Dorfman in Mattelart pri Disneyju nista odkrila prikritih gejev in prikritih Antikristov, ampak prikrite imperialiste, prikrite delavce in prikrito legitimiranje ameriške pravice do prisvajanja tujih bogastev. Burn, Baby, Burn!

Lora Power: V Disneyjevem svetu smo vsi postali otroci
Dnevnik / Objektiv / 29. 12 2007
“Svojega dela nikoli nisem dojemal kot umetnost. To je šovbiznis. Trgujem z zabavo.” In smeh, je pripomnil, je najbolj pomemben ameriški izvozni artikel.

Ni čudno, da je Michael Eisner, bivši predsednik uprave korporacije Walt Disney, leta 1997 v pismu delničarjem zapisal: “Berlinskega zidu ni zrušila moč zahodnega orožja, ampak moč zahodnih idej. In kateri je bil kanal za prenos teh idej? Lahko priznamo, da je bila to predvsem ameriška zabava.”

Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana
TV Slovenija / Knjiga mene briga / 4. 10. 2007

Sandra B. Hrvatin: Jaka, pojdi domov
Delo / Sobotna priloga / 13. 10. 2007
Nekoč, ko se je pisatelj Rad Bradboury sprehajal po Disneyjevih studiih, je dobil idejo, da bi Wlat Disney moral kandidirati za župana Los Angelesa. Menil je, da je edini, ki bi lahko z znanjem in drznimi idejami naredil red v mestu. Zamisel je povedal Disneyju, on pa je vidno počaščen odgovoril: »Ray, zakaj bi kandidiral za župana, če sem že kralj?«

Ksenija Koren: Kako brati Jaka Racmana
Večer / 16. 6. 2007
Tecco pojasnjuje, da so stripi v petdesetih in šestdesetih postali učbeniki z napotki za nerazvite, učbeniki o tem, kakšen naj bo njihov odnos do središča kapitalizma in središča imperializma. V tem diskurzu so na delu zaključki, ki segajo na področje psihoanalize, ekonomije, psihologije množic. Stripi imajo torej simbolni pomen in niso več nedolžno razvedrilo, še zlasti zato ne, ker so bralci večinoma otroci ali najstniki, ki si skozi takšno branje nadenejo očala, skozi katera bodo kasneje gledali v svet.

Ariel Dorfman in Armand Mattelart: Kako brati Jaka Racmana
Žurnal / 20. 7. 2007
Knjiga, ki je izdelek političnega boja, je globoka kritika svete krave otroške kulture, mita o Disneyju.

Špela Štandeker: Težave v raju
Delo / Polet / 19. 7. 2007
Knjiga Kako brati Jaka Racmana se zdi bolj kot zaradi analiziranja Disneyjevih, milo rečen, čudaških družinskih struktur in njegovih rasističnih, seksističnih in imperialističnih pogledov na svet pomembna v tem, da izpostavi načine, s katerimi popularna kultura manipulira s stereotipi, ki pomembno vplivajo na naše dojemanje nas samih in iz nas ustvarjajo ujetnike lastne eksotičnosti.

Sandra B. Hrvatin v pogovoru o zgodovini Jake Racmana
Radio Slovenija / Val 202 / 17. 6. 2007
Kritika Disneyja se je začela v latinski Ameriki natančneje v Čilu. Omenjali so, da Jaka Racman predstavlja Čilu sadističnega sovražnika, ki bo zamajal, uničil in steptal socializem.

Maja Hitij: Svet brez matere in spolnosti
NeDelo / 16. 7. 2007
Walta Disneyja, človeka, ki se ni nikoli naučil risati, ki se sploh ni znal podpisati tako, kot se to vidi na njegovih izdelkih, so vseeno poveličevali kot »najpomembnejši lik grafične umetnosti po Leonardu«.

Sandra B. Hrvatin za Studio City
TV Slovenija / Studio City / 11. 6. 2007
Ta knjiga je uničujoča kritika ideologije, ki se skriva za temi nedolžnimi liki, ki se ponavljajo v Disneyevih stripih.  Govori o tem – obstaja veliko kritik Disneya -, kako Disney prodaja domišljijo, otroški svet, neresničnosti in tako naprej, ampak Ariel Dorfman in Matelar sta prvič pokazala, kako ideologija ameriškega sna o življenju, ki se prenaša v tretji svet, uničujoče vpliva na državljane, ki tam živijo, ki so žrtve tega pogleda na zgodovino, odnose med ljudmi in tako naprej.

Kako brati Jako Racmana
intervju s Sandro B. Hrvatin / Radio Slovenija / 1. program / Nočni obisk / 16. 6. 2007
Problem je nasploh v Disneyevem svetu, v Disneyevem pogledu na svet. Večina, ko naleti na Disneya bo najprej rekla, da je to nekaj nedolžnega, saj je otroška literatura, v kateri je vse čisto, v kateri ni nobenih problematičnih stvari. Ni spolnosti, ni nasilja, ni deviantnega obnašanja in tko naprej. Dorfman in Matelar pa v bistvu vzameta te stripe in začneta zelo natančno gledati o čem ti stripi govorijo, kako govorijo, kakšno je sporočilo in ugotovita določene stvari, ki so zelo zanimive.

Knjižne zbirke