Zbirka Mediakcije, knjiga št. 19
Naslov izvirnika: Abolishing Freedom: A Plea for a Contemporary Use of Fatalism
Prevedel: Jernej Županič
Urednik zbirke: Gregor Moder
Spremna beseda: Simon Hajdini
12×19 cm, 226 strani
© Maska, Ljubljana, 2020
Frank Ruda: Ukinimo svobodo. Zagovor sodobne rabe fatalizma
Kaj če ni vselej smiselno zagovarjati »svobode«? Kaj če včasih prav zagovarjanje »svobode« zahrbtno vodi v upravičevanje zatiranja in gospostva? In navsezadnje, kaj če je v taki situaciji fatalistična drža ne samo razumna, temveč tudi edina omogoča resnično svobodo? Mar to ne bi bilo komično? Ukinimo svobodo se začne s trivialno, pa vendar redko izrečeno opazko: veliki misleci svobode (denimo Descartes, Kant, Hegel in Freud) so bili obenem tudi zagovorniki predestinacije.
Knjiga rekonstruira zgodovino novoveške racionalistične filozofije (in njene predzgodovine v Martinu Luthru) z diskusijo o tem, kako natančno je fatalizem lahko uporaben za kritiko ideologije, uperjeno proti dominantnim ideologijam svobode izbire. Ideologije začenjajo z domnevo, da je svoboda nekaj, kar imamo (in česar smo lastniki). Kako naj se znebimo te domneve? Odgovor racionalnega fatalizma je, da moramo misliti najslabše, najslabše, ki se je vselej že zgodilo, da nismo vselej že svobodni, da svoboda ni lastnina; da ni že od nekdaj naša last.
Ukinimo svobodo pokaže, da ta fatalistična zavrnitev svobode (izbire) kot predpogoja svobode ni niti tragični niti eksistencialistični argument, kaj šele pasivno nihilistični. Knjiga pokaže, da je bil ta argument v novoveškem racionalizmu vselej znova dojet kot komični argument. Prvi korak v komediji fatalizma je, da izgubimo, česar nimamo (svobodo), tako da v drugem koraku lahko napravimo tisto, kar se zdi nemogoče. Duhovitost fatalizma je v tem, da nas sooči z breznom nesvobode in nas tako prisili dojeti, da je (samo skozi) nemogoče (mogoče) nadaljevati.
Zbirka Mediakcije, knjiga št. 19
Naslov izvirnika: Abolishing Freedom: A Plea for a Contemporary Use of Fatalism
Prevedel: Jernej Županič
Urednik zbirke: Gregor Moder
Spremna beseda: Simon Hajdini
12×19 cm, 226 strani
© Maska, Ljubljana, 2020
Svoboda kot označevalec zatiranja
“Dandanes je postala svoboda označevalec zatiranja. V tej zgodovinski situaciji je fatalizem edina možna drža, ki nam omogoča mišljenje svobode brez indiferentnosti. Zatrjevati moramo stališče komičnega fatalizma, katerega slogani so:
Začni s pričakovanjem najslabšega!
Ravnaj tako, kot da ne obstajaš!
Ravnaj tako, kot da nisi svoboden!
Ravnaj tako, da s svojim ravnanjem sprejemaš boj, pred katerim ne moreš bežati!
Ravnaj tako, da si ob tem nikoli ne pozabiš predstavljati konca vseh stvari!
Ravnaj tako, kot da se je apokalipsa že zgodila!
Ravnaj tako, kot da je vse vedno že izgubljeno!
Ravnaj tako, kot da si mrtev!
Ravnaj tako, kot da si neobstoječa ženska!”
Frank Ruda, Ukinimo svobodo
O avtorju
Frank Ruda
Frank Ruda je izredni profesor na Univerzi v Dundeeju in avtor številnih knjig, v zadnjem času Indifferenz und Wiederholung. Freiheit in der Moderne (Konstanz UP 2018), The Dash – The Other Side of Absolute Knowing (z Rebecco Comay, MIT Press 2018) in Reading Marx (z Agonom Hamzo in Slavojem Žižkom, Polity 2018). V slovenščini pogosto objavlja za revijo Problemi, dostopna pa je tudi njegova prelomna knjiga Heglova drhal: raziskava Orisa Heglove filozofije pravice (Sophia 2015).
Kazalo
UVOD
Fatalizem v času univerzalizirane oslovskosti
PROTESTANTSKI FATALIZEM
Predestinacija kot emancipacija
FATALIST RENÉ
Ukinjanje (aristotelske) svobode
OD KANTA DO SCHMIDA (IN NAZAJ)
Konec vseh stvari
KONČATI Z NAJSLABŠIM
Hegel in absolutni fatalizem
PO KONCU
Freud proti iluziji duševne svobode
ZADNJE BESEDE
Bibliografija
Spremna beseda
Simon Hajdini: PREPOZNO ZA PRIHODNOST
Ukinimo svobodo s Frankom Rudo in Alenko Zupančič
Knjiga v javnosti
Frank Ruda: Ukinimo svobodo!
TV Slovenija / Kultura / 201. 1. 2020
Frank Ruda: »To čemur pravimo svoboda, je označevalec zatiranja«
Mladina / 24. 1. 2020
»Občutek svobode, pravim jaz, ni nič metafizičnega, ampak je pozabljena vsakodnevna izkušnja. Recimo, da svobodo občutimo v ljubezni. Ali pa pri velikih prebojih v umetnosti in znanosti. Nekaj časa smo skladali tako, sedaj obstaja nova muzika in sedaj skladamo povsem drugače. Tako nastajajo popolnoma novi prostori za svobodno mišljenje, nove možnosti. Rekel bi – te zadeve niso že od nekdaj obstajale, ampak so nastale. Nastanejo novi prostori. Svoboda je nekaj, kar nastane. In s čimer jaz nekaj počnem, kar nastane. Ključen pri tem je fatalizem. Kako svoboda nastane, ni v mojih rokah.« /…/ »Če je danes kje na svetu kak filozofski moment, potem je ta v Sloveniji, v ljubljanski šoli. Misel, ki jo v Sloveniji gojijo Alenka Zupančič, Slavoj Žižek, Mladen Dolar, Rado Riha, Jelica Šumič ali Zdravko Kobe, je nekaj resnično novega. Ljubljanska filozofska šola je zmogla spreči filozofijo in psihoanalizo, našla je novo recepturo, ki je odločilna za razumevanje nemške filozofije in psihoanalize. In ja, za nekega filozofa je dejstvo, da izide v slovenskem prevodu, danes eden od vrhuncev.«
Janez Markeš: Duševno življenje je pač scela determinirano / Zatiralska dimenzija svobode (spletni naslov)
Delo / 7. 4. 2020
Ozaveščanje resnice proti sebi povzroči, da se človek osvobodi iluzije in je priveden k resnici, k sprejetju dejstva, da je determiniran. Na tej točki se bomo zaradi omejenega obsega (spet determinizem) morali ustaviti in podrobno razdelavo problema prepustiti bralstvu. Tudi izjemno zanimivo obravnavo usode genitalij kot usode, ki je anatomija. /…/ To je dobra knjiga, vzemite jo v roke.
Frank Ruda: Virus nima političnega pomena. Ni ne reakcionaren ne emancipatoren
Delo / Sobotna priloga / 18. 7. 2020
»Če je svoboda nekaj, s čimer se ljudje rodimo, je nekaj zelo naravnega, pa vendar je ravno narava kraljestvo nujnosti. V naravi kraljujejo fizikalni zakoni in ni prostora za svobodo. Če imamo svobodo za naravno danost, se torej takoj zapletemo v težave. Če te težave skušamo rešiti sistematično – kar denimo počne Hegel -, ugotovimo, da je svoboda nekaj, česar nikakor ne moremo imeti za naravno danost.«