19EUR

Zbirka Mediakcije, knjiga št. 13
Prevod: Branko Gradišnik
Naslov izvirnika: Cvjećarnica u Kući cveća. Kako smo usvojili i živeli Alana Forda
12x 19cm
© Maska, Ljubljana, 2014

Zbirka Mediakcije

Lazar Džamić: Cvetličarna v Hiši cvetja. Kako smo posvojili in živeli Alana Forda

19EUR

Knjiga Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za marketing, novinarja in kolumnista Lazarja Džamića, ki danes živi in dela v Londonu, je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije v SFRJ. Džamić pokaže, kako sta v Alanu Fordu scenarist Max Bunker (Luciano Secchi) in ilustrator Magnus (Roberto Raviola) karakterno in situacijsko dramaturgijo renesančne commedie dell’arte postavila v newyorški milje v obdobju hladne vojne, jo začinila z nadrealistično farsičnostjo in satirično kritiko skorumpiranega političnega sistema (kapitalizma, komunizma ali kateregakoli drugega političnega projekta zaključevanja Zgodovine). Ustvarila sta učinkovito mešanico arhetipov, ki zmorejo v vsakem času ustvariti pogoje za identifikacijo, in jih postavila v moderno urbano okolje, zaznamovano z oddaljeno grožnjo sovragov.

Zbirka Mediakcije, knjiga št. 13
Prevod: Branko Gradišnik
Naslov izvirnika: Cvjećarnica u Kući cveća. Kako smo usvojili i živeli Alana Forda
12x 19cm
© Maska, Ljubljana, 2014

Alan Ford v Jugoslaviji

Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji SFRJ, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten: danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Ta stripovski stroj je uspel nagovoriti bralstvo v Italiji, predvsem pa v nekdanji Jugoslaviji, kjer prve izdaje stripa datirajo v leto 1970. Jugoslavija je bila v tistem času zmes družbeno-političnih kontradiktornosti in relativne liberalnosti: ti dejavniki so proizvajali vrsto absurdnih situacij, ki so jih bralci uspešno odčitavali iz (črno)humornih situacij Alana Forda.

Kazalo

OD FENOMENA DO SIMBOLA: ALAN FORD KOT ENERGIJA
ALAN FORD KOT STARO GLEDALIŠKO IZROČILO
Kako ljudje ustvarjajo?
Commedia in ≫fordovka≪ kot odziv na zgodovinske okoliščine
Grupa TNT in njene maske
≫Večna deseterica≪ in struktura Grupe TNT
Grotesknost v commediji in pri Alanu Fordu
Dramaturgija ≫skeča≪ kot primarni narativni prijem
Številka ena in njegova palica
Preprost oder, revna Cvetličarna

NADREALNA BURKA KOT NAŠ NAČIN ŽIVLJENJA
Podobnost med Italijo in našimi kraj

SATIRIČNA KRITIKA KAPITALIZMA (IN KOMUNIZMA)
OPTIMISTIČNI DILETANTIZEM KOT PREŽIVETVENA
STRATEGIJA
“Ni važno, kako, samo da bo!«
Diletantizem kot optimizem
Diletantizem kot neprofesionalnost

HRVAŠKI PREVOD KOT KREPILEC FARSIČNOSTI
Traduttore – traditore!

RISARSKI SLOG, ONOMATOPEJE IN VIZUALIZACIJA EMOTIVNIH STANJ
Linija je človek
ALANFORDOVSKI UNIVERZUM
POSPEŠENA KRONOLOGIJA
Glavni momenti v zgodovini Alana Forda

»PAZI NA ‘Č’ IN ‘Ć’!«
Davor Brixy v pogovoru z Lazarjem Džamićem, posebej za Cvetličarno Mitja Velikonja

SAX SOLO IZ OSEMDESETIH
Spremna beseda nbsp; Grotesknost v

Predstavitev knjige

Udeleženci / prizorišče / datum

Knjiga v javnosti

Alan Ford, heroj za vse: Pogovor z Lazarjem Džamićem, avtorjem študije Cvetličarna v hiši cvetja
intervju
Pogledi / 24. 3. 2015
“Spoznal sem, da gre bolj kot za strip za zgodbo on nas samih. Razlog za to je kombinacija različnih aspektov življenja in mentalnega podnebja. Tema me je zasvojila in nastala je serija besedil na blogu bašta Balkana. Reakcija bralcev je bila neverjetna, ker me je opogumilo, da sem razmišljanja pretopil v knjigo.”

Quattro: Lazar Džamić: Cvetilčarna v hiši cvetja
Joker / 16. 3. 2015
Cvetličarna je odlično strokovno čtivo, ki se ne ukvarja zgolj literarnim delom, marveč zna ponuditi docela antropološke odgovore na neznanski kulturni vpliv neki državi.

Boris Vasev: Lazar Džamić: Cvetilčarna v hiši cvetja
MMC RTV SLO / 9. 4. 2015
Medtem ko je teza o nekakšni ekskluzivni predisponiranosti jugoslovanskih narodov za alanfordovski humor morda nezadostna, jo Džamić z izdatnimi anekdotami v njen prid vendarle prepričljivo brani. In gotovo je nekaj resnice v avtorjevem zapisu, da “sta se v tej deželi nadrealnost in burkaštvo življenjskega vsakdana srečno zlepila s satiro kot prevladujočo subverzivno politično zvrstjo”.

Lazar Džamić za 24 UR
POP TV / 20. 2. 2015
“Slobodan Šijan v intervjuju jasno pove, da ga je za vzdušje za film Maratonci tečejo zadnji krog navdihnil prav Alan Ford. V filmih Kusturice pa lahko opazite, da nekateri liki v scenah berejo Alana Forda.”

Marjan Horvat: Kulisa za razumevanja balkanske mentalitete
intervju
Mladina / 27. 2. 2015
“V commedii dell’arte je bilo tradicionalno deset likov, toliko jih je tudi Alanu Fordu. commedii del’arte fabula ni zelo pomembna, ključni so bili skeči. Tudi Alan Ford temelji na njih. Pa še Številko 1, torej vodjo skupine TNT, bi lahko videli kot odmev Pulcinelle, torej tistega starca dolgim nosom, ki v komediji podrejene disciplinira s palico.”

Marjana Virnat: TOP knjige, ki jih morate prebrati
Finance / 27. 2. 2015
Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za trženje, novinarja in kolumnista Lazarja Džamiča, ki zdaj živi in dela v Londonu, je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije SFRJ.

Lazar Džamić za Studio City
TV Slovenija / 23. 2. 2015
“Ljudem in družbi na tem območju od načinov življenja nista najbližja komunizem ali socializem, ampak nadrealizem.”

Mitja Marussig: Mi smo Fordovi, Alan je naš
Primorske novice / 10. 4. 2015
Džamić poda namig, zakaj je tod tako pritegnil: “Avtorsko delo dveh italijanskih kreativcev, narejeno za tamkajšnje tržišče in utemeljeno v njunem zasebnem uziranju sveta, kakršen je tedaj bil, se je v neki deželi na goratem Balkanu transformiralo v kulturno dediščino zavoljo srečnega dejstva, da sta se v tej deželi nadrealnost in burkaštvo življenjskega vsakdana srečno zlepila s satiro kot prevladujočo subverzivno politično zvrstjo.”

Boris Jaušovec: Mi smo Fordovi, Ford je naš
Večer / 14. 3. 2015
Pisec spremne besede slovenski izdaji Mitja Velikonja upravičeno opozori, da “če Alana Forda mistificiramo, če iz njega naredimo kult, če ga skušamo oživljati z neskončnimi ponatisi … potem ga očitno nismo dovolj pozorno brali in nismo skapirali njegovega glavnega nauka”. Ta pa je, da nas temna satira tega stripa uči ravno nasprotno: “Da so junaki navadni ljudje in navadni ljudje antijunaki, da je vsako malikovanje po definiciji vredno zmrdovanja, da je edini pravi idol tisti padli, da je slavna zgodovina lažna in smešna obenem, vsako ministarstvo tisto za gubljenje vremena, vsaka sedanjost krivična in vsaka oblast nelegitmna.”

Zdenko Matoz: Vsak od nas je poznal kakšnega Alana Forda
Delo / 24. 2. 2015
Džamič pravi, da skoraj nihče na svetu ne pozna Alana Forda. Da je bil ta satirični in groteskni strip iz nekega nadrealističnega sveta tako uspešen pri nas, se je treba zahvaliti nadrealizmu, ki seveda ni bil umetniška smer, temveč način življenja.

Skok v svet Alana Forda
TV Slovenija / Osmi dan / 26. 2. 2015

Borut Mehle: Življenje kot strip
Dnevnik / 23. 2. 2015
V  obtoku je torej knjiga, ki dodatno pojasnjuje specifičnost življenja bivši Jugoslaviji oziroma poskuša odkrivati frapantno dejstvo, da je kompletna jugoslovanska mladež odrasla ob italijanskem stripu, ki se je sicer dogajal New Yorku, dejansko pa se ga je živelo Jugoslaviji.

Knjižne zbirke