Zbirka Mediakcije, knjiga št. 11
Maurizio Lazzarato: Proizvajanje zadolženega človeka. Esej o neoliberalnem stanju
Prevedla: Suzana Koncut
Urednik zbirke: Janez Janša
Naslov izvirnika: La Fabrique de l’homme endetté
© Éditions Amsterdam, Pariz, 2011
© za slovensko izdajo: Maska, Ljubljana, 2012
Maurizio Lazzarato: Proizvajanje zadolženega človeka. Esej o neoliberalnem stanju
Videti je, da je dolg, tako zasebni kot javni, danes najpomembnejša skrb ekonomskih in političnih voditeljev. Maurizio Lazzarato pa v Proizvajanju zadolženega človeka pokaže, da dolg še zdaleč ni grožnja za kapitalistično ekonomijo, ampak se umešča v samo jedro neoliberalnega projekta. Avtor z branjem neznanega Marxovega besedila, pa tudi s ponovnim branjem spisov Nietzscheja, Deleuza, Guattarija ali tudi Foucaulta dokazuje, da je dolg v prvi vrsti politččna konstrukcija in da je razmerje upnik/dolžnik temeljno družbeno razmerje v naših družbah.
Dolga ni mogoče zvesti samo na ekonomski dispozitiv. To je tudi varnostna tehnika vladanja individualnim in kolektivnim subjektivitetam in nadzora nad njimi, ki se trudi omejiti negotovost časa in obnašanj vladanih. čedalje bolj postajamo dolžniki države, zasebnih zavarovalnic, še splošneje pa podjetij, in da bi poplačali tisto, za kar smo se zavezali, nas tudi spodbujajo in silijo, naj postanemo »podjetniki« lastnih življenj, svojega “človeškega kapitala”. Tako je torej preoblikovano in pretreseno naše celotno materialno, mentalno in čustveno obzorje.
Kako naj se izvijemo iz tega nemogočega stanja? Kako naj se izognemo neoliberalnemu položaju zadolženega človeka? Če sledimo Mauriziu Lazzaratu v njegovih analizah, moramo uvideti, da ni izhoda, ki bi bil samo tehničen, ekonomski ali finančen. Radikalno je treba preizprašati temeljno družbeno razmerje, ki strukturira kapitalizem: sistem dolga.
Zbirka Mediakcije, knjiga št. 11
Maurizio Lazzarato: Proizvajanje zadolženega človeka. Esej o neoliberalnem stanju
Prevedla: Suzana Koncut
Urednik zbirke: Janez Janša
Naslov izvirnika: La Fabrique de l’homme endetté
© Éditions Amsterdam, Pariz, 2011
© za slovensko izdajo: Maska, Ljubljana, 2012
Kazalo
OPOZORILO
DOUMETI DOLG KOT TEMELJ DRUŽBENEGA
Zakaj govoriti o ekonomiji dolga in ne o financah?
Proizvodnja dolga
Dolg kot nosilec specifičnega razmerja oblasti
GENEALOGIJA DOLGA IN DOLŽNIKA
Dolg in subjektiviteta: Nietzschejev prispevek
Razmerje upnik-dolžnik v temelju družbenega razmerja
Čas dolga kot možnost, izbira, odločitev
Ekonomija kot proces subjektivacije
Dva Marxa
Zelo nietzschejanski Marx
»Objektivni« dolg v Marxovem Kapitalu
Delovanje in zaupanje v logiko dolga
Deleuze in Guattari: kratka zgodovina dolga
Neskončni dolg
Barbarski tokovi
Kapitalistični tokovi
GOSPODUJOČ VPLIV DOLGA V NEOLIBERALIZMU
Foucault in »rojstvo« neoliberalizma
Kako dolg rekonfigurira suvereno disciplinirajočo in biopolitično oblast
Suverena oblast
Disciplinirajoča oblast
Biopolitična oblast
Neoliberalna vladnost, na preizkušnji dolga: hegemonija ali vlada?
Kaj je kapitalizem?
Kriza drugorazrednih posojil (subprime crisis)
Kriza suverenega dolga
Dolg in družbeni svet
Trije dolgovi: zasebni, suvereni in družbeni
Hinavščina, cinizem in nezaupanje v tehnikah subjektivacije dolga
Vrednotenje in dolg
Dolg kot družbeno podrejanje in strojno podjarmljanje
Antiprodukcija in antidemokracija
SKLEP
Spremna beseda
Peter Klepec, Homo debitor
Knjiga v javnosti
Zdenko Vrdlovec: Ekonomija Dolga
Dnevnik / 2. 4. 2013
Kar je Nietzsche odkrival preteklosti, »v najstarejši zgodovini človeštva«, Lazzarato opisuje v sedanjosti: »Z neoliberalizmom je odnos upnik-dolžnik postal poglavitni politični zastavek.« Kar se najbolje kaže v tem, daje poglabljanje državnega dolga eden glavnih rezultatov neoliberalnih politik, obresti na dolg pa so »merilo plenjenja, ki ga trgi že 40 let izvajajo nad prebivalstvom.
Bernard Nežmah: Maurizio Lazzarato: Proizvajanje zadolženega človeka
Mladina / 5. 4. 2013
Ljudje si kupujejo avtomobile, stanovanja in počitnice, ne da bi zanje imeli denar, torej trosijo bistve- no več, kot zaslužijo. Vendar to ni pravljica, zakaj realnost dolžnika je izguba svobode: »Dolg neposredno napotuje na življenjsko disciplino in življenjski slog, ki implicira nenehno pogajanje sabo –produkcijo subjektivitete zadolženega človeka.« Kako iz te pasti? Lazzarato pledira za razredni boj, ki bi dosegel odpis dolgov.
Mazrizio Lazzarato: V žarišču je odnos med upnikom in dolžnikom
intervju
Mladina / 16. 8. 2013
V primerjavi z razmerjem med lastnikom tovarne in delavcem, ki je vidno razmerje, je pri zadolženem človeku to razmerje ponotranjeno. Pri dolgu pa je veliko teže eksternalizirati dejstvo, da sta oblast in moč zunaj tebe, in na družbeni ravni nam za zdaj ne uspeva eksternalizirati tega odnosa.
Maurizio Lazzarato za Studio City
TV Slovenija / 7. 1. 2013
Recimo Nemčija je vojno končala z velikim dolgom, ki pa so ji ga odpisali. Problem nacizma je, kot je opozoril Kaynes, da je ta velik dolg sprožil gibanja, iz katerega se je rodil nacizem. Vedo, da je to, kar počno, nevarno, a ker nimajo političnih alternativ, še naprej poglabljajo neoliberalno politiko