Zbirka Mediakcije, knjiga št. 17
Naslov izvirnika: Interpassivitat: die Freuden des delegierten
Prevedel: Alfred Leskovec
Spremna beseda: Tadej Troha
Urednik zbirke: Gregor Moder
12 x 19 cm
© Maska, Ljubljana, 2019
ISBN 978-961-6572-53-8
Robert Pfaller: Interpasivnost. Radosti delegiranega uživanja
Ali obstajajo ljudje, ki ne poskušajo zbežati pred delom, temveč, presenetljivo, pred užitkom? In sicer tako, da ga delegirajo na druge osebe, na živali ali na aparate? Mar uporabljajo snemalne naprave zato, da jim ne bi bilo treba gledati televizijskih serij? Si tiskajo besedila, ali pa si jih shranjujejo na trdi disk, da jim jih ne bi bilo treba brati? Nosijo športne copate, da se jim ne bi bilo treba ukvarjati s športom? Imajo terenska vozila prav zato, da jim ne bi bilo treba voziti po terenu? In jim je ljubše, da se drugi ljudje smejijo, da jočejo ali da verjamejo v nekaj namesto njih; ali tudi, da so namesto njih drugi pijani kot Dioniz, razuzdani kot Mesalina, nedejavni kot Oblomov ali vulgarni kot ameriški predsednik? Zakaj svojih užitkov nočejo imeti zase? In zakaj jim je tako pomembno, če že nočejo užitkov zase, da jih nekdo drug užije zanje?
“Novi pojmi so v družbeni teoriji redki, in interpasivnost je nemara edini res novi pojem, ki je vzniknil v zadnjih dveh desetletjih. Zamisel, da lahko drugi ne samo delujejo namesto mene, temveč da so lahko tudi pasivni namesto mene, da lahko uživamo in verjamemo, da se lahko smejemo in jočemo skozi druge, je ključna za dojetje paradoksev naše cinično hedonistične dobe. Zato povejmo kar naravnost, Interpasivnost je eno od velikih utemeljitvenih del družbene misli, na enaki ravni kot dela klasikov, kakršen je Max Weber.” Slavoj Žižek
Zbirka Mediakcije, knjiga št. 17
Naslov izvirnika: Interpassivitat: die Freuden des delegierten
Prevedel: Alfred Leskovec
Spremna beseda: Tadej Troha
Urednik zbirke: Gregor Moder
12 x 19 cm
© Maska, Ljubljana, 2019
ISBN 978-961-6572-53-8
Citati iz knjige
“Za bibliomanovo knjižnico se lahko ob površnem pogledu zdi, da gre tu v veliki meri za podpiranje branja, medtem ko v resnici vsaka knjiga v njej po možnosti predstavlja delček lastnikove izvzetosti. Zatorej bi lahko za mnoge zasebne knjižne zbirke rekli, da je zanje značilno to, kar je povsem razločno razkril nedavno izvedeni umetniški projekt Juliusa Deutschbauerja v dunajski sejemski dvorani Messepalast z naslovom »Knjižnica neprebranih knjig«: nabavljanje knjig, ki naj bi služilo bralnemu užitku in se nemara uporablja že kot obrambni ukrep proti naraščajočemu neugodju ob branju, tako v nasprotju s svojim videzom ravno temu neugodju pogosto pomaga do njegove realizacije. Manifestno za kulturo in njeno uživanje, latentno pa proti temu – to je torej struktura interpasivnih ukrepov. Negativni odnos do užitka in kulture, ki predstavlja latentni del, je torej prva in močnejša sila, medtem ko se ugodje, nasprotno, izkaže za šibkejšo in stvari, ki je ne more več preprečiti, daje le še sprejemljivejšo obliko. Ravno ugodje, ki ga mnogi filozofi in ideologi koncipirajo kot nekaj prvotnega in izvornega, kot nekaj, kar je kultura le za silo preoblikovala, se torej tu kaže kot nekaj drugotnega in izvedenega, kot element, ki se (skupaj s kulturo) zgolj preoblikuje. Ugodje se kaže kot tako rekoč »reakcijska tvorba«, če naj uporabimo ta Freudov izraz.”
Robert Pfaller, Interpasivnost
O avtorju
Robert Pfaller je avstrijski filozof in eno najbolj prodornih teoretskih imen nemškega govornega prostora. Poučuje na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu, sicer pa je ustanovni član dunajske skupine za raziskave v psihoanalizi »stuzzicadenti«. Je avtor več vplivnih in pri bralcih zelo dobro sprejetih knjig s področja filozofije kulture in vsakdanjega življenja. V slovenščini je doslej izšlo več njegovih člankov ter delo Umazano sveto in čisti um (Ljubljana: Analecta, 2009), v katerem se je lotil predvsem fenomena iluzij ali umislekov, ki jih ne priznamo kot svoje, temveč jih pripišemo nekim nepoimenovanim drugim. V nekoliko drugačni obliki je to delo izšlo leta 2014 tudi v angleščini (pri založbi Verso) in prejelo nagrado za najboljšo knjigo leta po izboru Ameriškega odbora za poklicno psihologijo (ABAPsa). Druga dela vključujejo še Wofür es sich zu leben lohnt: Elemente materialistischer Philosophie (Frankfurt na Majni: Fischer, 2011) ter nedavno Erwachsenensprache: Über ihr Verschwinden aus Politik und Kultur, (Frankfurt na Majni: Fischer, 2017). V slovenskem prostoru je Pfallerjevo delo dobro poznano, saj pogosto predava kot gost festivalov, konferenc in drugih dogodkov, obenem pa tesno sodeluje z lacanovskim krogom in s predstavniki umetniških praks. V svetovnem merilu je najbolj prepoznan po pojmu interpasivnosti.
Kazalo
Predgovor k slovenski izdaji
Lepo, če so drugi sokrivi za interpasivnost!
Zakaj se stvari smejijo namesto nas.
Paradoks interpasivnosti
Umetniško delo, ki gleda samo sebe, užitek in odsotnost. Elementi estetike interpasivnosti
Interpasivnost ali zakaj marsikateri ljudje nočejo imeti agency
Filozofija in spontana filozofija umetnosti
O nedobrem v užitku. Zakaj sami nočemo umeti užitka, a se mu vendarle ne moremo povsem odreči
Ne pustie se zavesti! O paternalistični politiki in ritualih prekinjanja
Laž, resnica, umetnost
ARI in jaz. Avtobiografski diskurz o branju in dobsednosti
Bibliografija
Robert Pfaller, objektivni lacanovec
Imensko in stvarno kazalo
Robert Pfaller & Gregor Moder o Interpasivnosti
Knjiga v javnosti
Jedrt Jež Furlan: Ležernost ne, interpasivnost na polno
Dnevnki / Objektiv / Naježeno in jedrnato / 4. 5. 2019
Pfaller zapiše, da ljudje dandanes ne poskušajo zbežati pred delom, temveč užitkom. S tem povezani so, kot ga razumem po svoje in ga že rahlo zlorabljam, polni oksimoronov. Recimo ljudje, ki so vseskozi športno oblečeni, pa ne športajo. Ravno zato, da jim ni treba. Ali pa o tistih, ki se nekaj kilometrov od bloka do službe vozijo v terenskih vozilih. Na neki bizaren način me fascinirajo. Vsak dan po isti poti v isto službo, od ure do ure, namesto, da bi terenca peljali na njegov teren. Mogoče zato, ker so na avtopilotu ujeti v rutino, se ne snamejo z verige, zato si privoščijo vsaj dober avto. Na lizing, na kredit.
Zdenko Vrdlovec: Umetnost? Raje ne bi
Dnevnik / 16. 5. 2019
Tako to, da filme ali televizijske oddaje raje snemamo na rekorderje kot pa jih gledamo, ali da knjige raje fotokopiramo kot beremo, kakor to, da namesto sebe pošiljamo druge ljudi v kavarno, gledališče ali na koncert in da celo verujemo prek drugega. Z izrazom interpasivnost Pfaller označuje vedenje, ki se kaže v »prenašanju užitka na nadomestne osebe ali aparate«, interpasivne osebe imenuje ljudi, ki se nagibajo k takemu vedenju, interpasivne medije pa nadomestne osebe ali aparate, ki gledalcu ali bralcu odvzemajo dejavnost gledanja ali branja oziroma ga »osvobajajo obveznosti receptivnega posredovanja« ali uživanja neke umetniške ali kulturne dobrine.
Ko izgubimo socialno obvezo, izgubimo tudi zmožnost uživati v užitku
Delo / Sobotna priloga / Robert Pfaller v intervjuju z Janezom Markešem / 18. 5. 2019
Religijski fanatizem je tisti, ki uničuje magičnost socialnega življenja. To lahko opazimo tudi v postmodernem času. Smo priče epohalnega preloma, kajti užitki, ki smo jih imeli radi, so bolj ali manj postali sumljivi: voziti avtomobile, nositi visoke pete, se šaliti, dajati komplimente, kaditi, seksati, jesti meso …Mnogo od tega, kar smo slavili in uživali, je postalo sumljivo iz političnih ali etičnih razlogov.
Robert Pfaller o interpasivnosti, radosti delegiranega uživanja
MMC RTV SLO / 9. 5. 2019
Filozof Slavoj Žižek opisuje pojem interpasivnosti kot nemara edini res novi pojem, ki je vzniknil v zadnjih dveh desetletjih. Postavlja ga na enako raven kot dela klasikov, kakršen je Max Weber.
Robert Pfaller
TV Slovenija / Profil / 13. 1. 2018
Eva Kučera Šman: Premeščaje užitka zaradi uživanja
Amfiteater 7.2 / 5. 2. 2020
V užitku se, kot to zastavi že psihoanaliza
s Freudom na čelu, vselej skriva nekaj nečistega, nedobrega, celo pohujšljivega, čemur
se zaradi moralnosti človek raje odpove, tako da užitek prepusti drugemu: »[L]judje
nenadoma hočejo biti raje dobri kot pa srečni; in raje hočejo biti boljši od drugih
kot pa se (skupaj z njimi) imeti dobro« (122). Mimogrede, vprašanje morale Pfaller
dobro razčleni v poglavju »Ne pustite se zavesti!
Andrej Adam: Interpasivnost?
Dilaogi 5–6 / 2019