Zbirka Mediakcije, knjiga št. 1
Prevod: Jana Pavlič
Naslov izvirnika: Les nouveaux chiens de garde
©Maska, Ljubljana, 2003
158 strani, 12 x 16 cm, čb reprodukcije, broširano
ISBN 961-90309-9-0
Serge Halimi: Novi psi čuvaji
Knjiga Serge Halimija govori o sodobnem francoskem novinarstvu in o njegovem proklamiranem »contre-pouvoir« odnosu. Francoski mediji so deklarativno kritično naravnani do vseh oblik moči, vendar se tako v tiskanih, kakor v avdiovizualnih medijih kaže prevladujoči diskurz »journalisme de révérence«. Manjša skupina močnih novinarskih osebnosti reproducira razmerja v katerih se novinarstvo kaže kot vedno bolj zagovornik tržne logike in logike velikega kapitala. Na ta način se krči prostor neodvisnosti medijev, o čemer Halimi prepričljivo govori skozi analizo francoskih medijev v devetdesetih.
Čeprav je knjiga predvsem analiza francoskega medijskega prostora, menimo, da je izjemno aktualna za slovesnke medijske razmere v katerih je vedno bolj prisotna kapitalska logika in poskus novih oblik pritiska na neodvisnost medijev – skozi spremenjene lastniške strukture.
S knjigo Serge Halimija Maska začenja z novo zbirko Media Forum, v kateri bomo objavljali aktualne in teoretske razprave s področja množičnih medijev, novih tehnologij in medijev.
Zbirka Mediakcije, knjiga št. 1
Prevod: Jana Pavlič
Naslov izvirnika: Les nouveaux chiens de garde
©Maska, Ljubljana, 2003
158 strani, 12 x 16 cm, čb reprodukcije, broširano
ISBN 961-90309-9-0
Izogibanje citiranemu novinarstvu
Citiranim novinarjem se ni mogoče izogniti: vladajo novinarskemu poklicu. Težko bi analizirali ameriški avtomobil, ne da bi govorili o General Motors, Fordu ali Chryslerju. O francoskem novinarstvu ne moremo govoriti prav dolgo, ne da bi citirali imena trusta približno tridesetih družabnikov, ki so člani upravnih odborov, ki preživijo vse spremembe in menjave, bodisi politične, bodisi gospodarske. Ne da bi bile njihove osebnosti ali njihov talent nezamenljivi.
– Serge Halimi, Novi psi čuvaji, str 91
O avtorju
Serge Halimi (1955) je novinar pri Le Monde diplomatique od leta 1992. Leta 2008 je postal odgovorni urednik.
Kazalo
Uvod
Ubogljivo novinarstvo
Previdnost z denarjem
Tržno novinarstvo
Svet tajnih sporazumov
Opombe
Register imen
Spremna beseda
Ali se novinarstvo lahko upre svojemu zatonu?
Rastko Močnik
Knjiga v javnosti
Maruša Pušnik: Serge Halimi: Novi psi čuvaji
Družboslovne razprave, XX (2004)
Logika komercializacije in industrializacije, v zavetrju katerih novinarstvo mirno plove s tokom, je preplavila številne sfere človeških življenj, odnosov, razmerij – popuščala ni niti založništvu, univerzi, akademski misli.
Lenart Kučić: Domače branje: Serge Halimi: Novi psi čuvaji (1997)
slo-tech / 10. 1. 2014
Tako močan lastniški vpliv ne bi bil mogoč brez aktivnega ali pasivnega sodelovanja novinarjev, je prepričan Halimi. Lastniki so dovolj pametni, da novinarjem pustijo ravno dovolj neškodljive svobode in individualnosti, da pri dnevni rutini ne občutijo pritiskov. Med novinarji pa se je izoblikoval nekakšen kastni sistem, v katerem imajo največ vpliva dobro plačani supernovinarji in superuredniki, ki se selijo iz medija v medij ter se izmenjujejo v vlogah urednikov, komentatorjev, poslovnežev in političnih svetovalcev. Supernovinarji ne skrbijo samo za izvrševanje lastniških navodil (ta večinoma niso eksplicitna, saj ti posamezniki dobro poznajo merila za napredovanje ali nemilost), ampak tudi na primerno medijsko promocijo javnih intelektualcev, ki v pogovornih oddajah, knjigah in strokovnih študijah branijo interese elit.
Zdenko Vrdlovec: Gospodarji informacij, gospodarji sveta
Dnevnik / 14. 12. 2002
Paul Nizan je leta 1932 s “psi čuvaji” imenoval filozofe, ki so pod goro velikih konceptov hoteli prikriti, da sodelujejo z “nečisto aktualnostjo svojega časa”. Kdo so torej “novi psi čuvaji”? To so, trdi Halimi, “režiserji notranje in zunanje družbene in politične realnosti, ki vse po vrsti razobličijo. Varujejo interese gospodarjev sveta”. Z eno besedo – novinarji. Ampak tudi francoski so vseeno premajhne ribe za takšno pomembno vlogo. Varovanje interesov gospodarjev sveta je lahko zaupano le takšnim, ki so jim podobni oziroma, ki so tudi sami nekakšni gospodarji, če že ne sveta, pa vsaj informacij o svetu.