19 EUR

Zbirka Mediakcije, knjiga št. 15
Naslov izvirnika: Histoire politique du barbele: La prairie, la tranchee, le camp
Prevedla: Sonja Dular
Spremna beseda: Boštjan Nedoh
12 x 16 cm
© Maska, Ljubljana, 2016
ISBN 978-961-6572-44-6

 

Zbirka Mediakcije

Oliver Razac: Politična zgodovina bodeče žice

19 EUR

Za bodečo žico kot sredstvo političnega upravljanja s prostorom so v sodobni zgodovini značilni trije momenti, ki jih avtor označi za paradigmatične: prvič, izum bodeče žice, ki se zgodi leta 1874 v ZDA, kjer se je izvorno uporabljala za ograjevanje zasebnega teritorija v preriji v času t. i. osvajanja »divjega zahoda«, pri čemer je odigrala ključno simbolno vlogo v etnocidu belopoltih kolonizatorjev nad staroselskim prebivalstvom; drugič, obdobje prve svetovne vojne in uporaba bodeče žice pri pozicijskem vojskovanju; tretjič, uporaba bodeče žice v arhitekturi koncentracijskih in uničevalnih taborišč v času nacizma.

Zaradi zgodovinskega pregleda in pojmovne ostrine je Razacova Politična zgodovina bodeče žice danes še aktualnejša kot v času izida v Franciji: živimo namreč v obdobju, ko nekatere evropske države (Slovenija je med njimi) po »koncu zgodovine« – ki ga je zaznamovalo brisanje meja z mednarodnim združevanjem in povezovanjem – svojo suverenost ponovno »branijo« prav z novo, tehnološko izpopolnjeno različico stare bodeče žice.

Zbirka Mediakcije, knjiga št. 15
Naslov izvirnika: Histoire politique du barbele: La prairie, la tranchee, le camp
Prevedla: Sonja Dular
Spremna beseda: Boštjan Nedoh
12 x 16 cm
© Maska, Ljubljana, 2016
ISBN 978-961-6572-44-6

 

Iz knjige

“Bodeča žica ima v zgodovini tehnologij za razmejevanje prostora čisto poseben položaj. Na prvi pogled je zgolj poljedelski instrument, se pravi, samo orodje za uresničevanje pradavne funkcije: ograjevanja polja. Toda njena odločilna vpletenost v treh največjih modernih katastrofah naznanja, da je tudi privilegirani objekt za prostorski vpis oblastnih razmerij, značilen za moderni čas. Prvič, bodeča žica izhaja iz edinstvene radikalizacije prostorskih razmejitev. Izključiti, to odslej implicira potek meje med življenjem in smrtjo. Drugič, bodeča žica naznanja, da moderne razmejitve niso namenjene toliko političnim subjektom kolikor elementom populacije, s katero upravlja biopolitika. Vključeni niso nič manj animalizirani od izključenih. Tretjič, bodeča žica pojasnjuje vez med funkcionalno učinkovitostjo modernih »heterotopij« in hierarhiziranjem prostora.”

Olivier Razac, Politična zgodovina bodeče žice

Kazalo

PRERIJA, STRELSKI JAREK, TABORIŠČE
AMERIKA: OGRAJEVANJE PRERIJE
Iznajdba bodeče žice in osvajanje zahoda
Meja napreduje, Indijanci se umikajo
Kavboj in bodeča žica

PRVA SVETOVNA VOJNA: STRELSKI JARKI
Moderna vojna, strelski jarki in postranske zaščite
Bodeča žica in velika vojna
Korenjaki in bodeče žice

TABORIŠČE
Taborišče so bodeče žice
Znotraj bodečih žic: organizirano opustošenje
Bodeča žica, simbol skrajnega ujetništva

DRUGI DEL
Bodeča žica in politično upravljanje s prostorom
Meja med življenjem in smrtjo
Varovanje črede in pokončanje zveri
Hierarhiziranje življenja
Virtualizacija prostorskih razmejitev

TRETJI DEL
Nove prostorske razmejitve
Vseprisotnost bodeče žice
Cena simbola: Za politično geografijo bodeče žice
Nove razmejitvene tehnologijae: izključevanje, hierarhiziranje in dajanje v obtok

EPILOG
Geolokalizacija: Od kuge do črnih koz?
Boštjan Nedoh
Rezilna žica: Novo poglavje v politični zgodovini bodeče žice
Spremna beseda

Predstavitev knjige

Udeleženci / datum / prizorišče

O avtorju

Olivier Razac je filozof. Od leta 2014 predava na Univerzi Grenoble Alpes v Franciji. V svojem delu se posveča načinom izvajanja oblasti v sodobnih družbah, pri čemer nadaljuje analize Michela Foucaulta. V objavljenih knjigah piše o razvoju tehnologije oblasti nad prostorom od bodeče žice do elektronske zapestnice (Histoire politique du barbelé, 2000, 2009²; slov. Politična zgodovina bodeče žice, 2016) ter o racionalnostih, prek katerih institucije upravljajo z ljudmi, zlasti na področju medijev (L’écran et le zoo, 2002; slov. Ekran in živalski vrt, 2007), zdravstva (La grande santé, 2006) in kazenskega prava. Trenutno preučuje oblike legitimiranja politične avtoritete z izrazito protiavtoritarnega gledišča.

www.philoplebe.lautre.net

Knjiga v javnosti

Izak Košir: Bodeča žica in njena politična zgodovina
Mladina / 24. 11. 2016
Zaradi zgodovinskega pregleda in pojmovne ostrine je Razacova Politična zgodovina bodeče žice danes še aktualnejša kot v času izida v Franciji: živimo namreč v obdobju, ko nekatere evropske države (in Slovenija je tudi med njimi) svojo suverenost ponovno »branijo« prav z novo, tehnološko izpopolnjeno različico stare bodeče žice. Razac v knjigi poduarja, da se moramo opreti na zgodovinsko-konceptualno analizo, da bi razumeli in pojasnili njeno politično vlogo.

Francoski filozof Oliver Razac o bodeči žici
TV Slovenija / Kultura / 25. 11. 2016
»Navadno bodečo žico lahko uporabljamo na poljih za ograde za govedo. Za konje ne, za konje je ne uporabljajo, ker je prenevarna in jih poškoduje, uporabljajo pa jo za krave. Rezilno žico pa uporabljajo samo za ljudi, ker bi bila za živalske ograde veliko preveč nevarna.«

Lenart J. Kučič: Vrnitev zgodovinskih simbolov brutalnega nasilja
Delo / Sobotna priloga / 2. 12. 2016
Bodeča tehnološka inovacija je za Razaca najmanj enako pomembna kot iznajdba puške winchester s petnajstimi naboji ali poznejša Gatlingova brzostrelka, s katero so beli kolonialisti zadušili številne upore po Aziji in Afriki.

Knjižne zbirke