Zbirka Mediakcije, knjiga št. 03
Urednik zbirke: Janez Janša
©Maska, Ljubljana, 2005
307 strani, 170 x 240 mm, čb reprodukcije, broširano
Sandra Bašić Hrvatin & Lenart J. Kučić: Monopoli. Družabna igra trgovanja z mediji
V knjigi Monopoli avtorja želita pokazati, da medijska lastništva niso le akademska razprava, ki z medijsko prakso nima nobenega stika. Predstavljata različne, bolj ali manj uspešne modele, ki niso popolni, vseeno pa zmorejo preprečiti marsikatero sporno delovanje, saj v ozadju sprejetih zakonov tlita politična volja in zavest, da ne »država« ne »trg« nista najboljša regulatorja medijskega področja.
Ti modeli nam tudi pokažejo, da je mogoče zaznati celo tako neoprijemljiv pojem, kot je »medijski pluralizem«. Ker je posledice koncentracije že v gospodarstvu težko napovedati, ostaja tudi lastništvo medijskih ustanov tema, s katero se ukvarjajo zlasti medijski teoretiki. Opozarjanja na nevarnosti, ki jih lahko prinesejo prikrito lastištvo ali očitna, pogosto legalna koncentracija lastništva v medijih, se hitro umaknejo zahtevam po očitnih in nespornih dokazih za zlorabe lastniškega položaja, predvsem konkretnega vpliva na delo novinarjev, denimo izvajanja cenzure nad njihovimi prispevki.
Ta pogled je, čeprav mu težko utemeljeno nasprotujemo, sporen, saj ne upošteva razlike med močjo kot zmožnostjo delovanja in dejanskim izvajanjem moči. Potreba po »dokazih« za zlorabe takšne lastniške moči zlahka pripelje do pretirano poenostavljenih pristopov, zato imetniki medijske moči, pogosto pod preobleko liberalnega pogleda na trg, zmanjšujejo pomen lastništva in odgovornost prelagajo na vsebinski del (novinarje) in trg (oglaševalce).
Zbirka Mediakcije, knjiga št. 03
Urednik zbirke: Janez Janša
©Maska, Ljubljana, 2005
307 strani, 170 x 240 mm, čb reprodukcije, broširano
Medijska koncentracija
K takemu odnosu medijske koncentracije so precej pripomogli tudi njeni kritiki, saj so redko znali opozoriti na protislovne in hromeče nagibe množičnih medijev, ki temeljijo na trgu, in na razraščanje tržne cenzure. Podobno neprepričljivi so bili v poskusih, da bi model netržnih medijev jasno utemeljili proti njegovim nasprotnikom. V zadnjih letih se je evropska medijska politika ironična, a ne tudi nepričakovano, spremenila. Ker globalna gospodarska integracija vse bolj slabi pomen državnih mej in gospodarski vpliv nacionalnih držav, so začele države krepiti položaj »domačih« medijskih podjetij. Posledici tega dogajanja sta dve. Prvič: države so postale strpnejše do pojava medijske koncentracije, prevladujoča medijska podjetja so povečala tržni delež, število organizacij za nadzor medijev pa se je zmanjšalo. Drugič: odpor proti mednarodnemu nadzoru medijske koncentracije se je povečal. Knjiga metodološko sledi podobnim raziskavam najbolj znanih avtorjev na tem področju: R. Bagdikiana, R. McChesneya in D. Algerja. Naredi še korak naprej, saj pokaže, kakšne posledice ima koncentracija na medijske vsebine oziroma kako se koncentracija lastništva spreminja v koncentracijo mnenj. Primeri medijske koncentracije v Italiji, Veliki Britaniji, Franciji in ZDA kažejo, da je medijska moč predvsem politična moč.
O avtorjih
Lenart J. Kučić je novinar neodvisnega in neprofitnega medija podcrto.si, predavatelj in voditelj podkastov na mreži Marsowci ter sourednik spletne revije Disenz. Deset let je bil novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela. Novinarsko se je izpopolnjeval na londonskem Guardianu, študijsko pa na londonski univerzi Goldsmiths, kjer je tudi magistriral.
Sandra Bašić Hrvatin je predstojnica oddelka za medijske študije na koprski Fakuleteti za humanistične študije in medijska strokovnjakinja.
Kazalo
1. poglavje: Medijska koncentracija: kdo plačuje “brezplačne” medije?
Novomedijski monopoli
Imeti več … in še več
Vplivi lastnikov na uredniško politiko
Medijska koncentracija ni samo mit
Kaj je medijska koncentracija
2. poglavje: Evropa brez medijske politike
Nadzorovanje medijske koncentracije v državah EU
Kako izmeriti stopnjo koncentracije
Število dovoljenj, ki jih nadzira posamezen izdajatelj (operater)
Kriterij medijskega nadzornika (media controller)
Finančni kriterij
Kriterij »državljana potrošnika«
Test javnega interesa
Železni zakon medijske koncentracije
Nejasne smernice evropske avdiovizualne politike
Direktiva o čezmejni televiziji – težko doseženi kompromis
Evropska zakonodaja ne varuje medijskega pluralizma
Kdo je bil za in kdo proti sprejetju skupne direktive?
S konkurenco do pluralizma?
Evropski javni servisi
Novi mediji, stara vprašanja
Konec radijskega spektra kot javne dobrine
Združevanje naprav
Spremenjene vloge regulatorjev
Sovražnikovi sovražniki
Vprašanje regulacijskih interesov
Operacijski sistem kot medij?
Lastništvo pravic nad vsebinami
Brezžična prihodnost?
3. poglavje: Medijski mogotci in njihova lastnina
Medijske korporacije – del transnacionalnega kapitalističnega razreda
Prepleteni nadzorniki
Uspavani psi čuvaji
FRANCIJA: Mediji in kraljestvo vodnih baronov
Jean-Marie Messier – nesojeni Ludvik XIV
Orožarji, javni naročniki in – medijski lastniki
NEMČIJA: Od »ure nič« do WAZ in Bertelsmanna
Nemška medijska podjetja – globalni in regionalni igralci
Kirch: »nemški Messier«
ITALIJA: Berlusconizacija medijskega prostora
Ozadja zgodbe o uspehu
Monopoli3d.qxd 24.10.2005 13:36 Page 5
Fenomen Berlusconi
Industrijski fevdalci in mediji
MURDOCH: Avstralija, ZDA, Velika Britanija … svet
Murdochovi posegi v dnevno politiko
Zametki nekega imperija
Najliberalnejši evropski medijski trg
Evropska liga medijskih prvakov
Preveliki za Evropo, premajhni za svet
4. poglavje: Nikoli dokončana slovenska tranzicija
Nenadzorovani medijski lastniki
Prvi poskus – zakon o javnih glasilih
Drugi poskus – zakon o medijih
Tretji poskus – zakon o telekomunikacijah
Omejitve lastništva v medijih po zakonu o medijih
Analiza medijskih trgov
Trg splošnoinformativnih dnevnih časopisov – primer monomedijske koncentracije
Določanje upoštevnih trgov
Slovenska »liga prvakov«
»Skrivnostno« delovanje DZS
Založniška vojna
Prevzem Dnevnika
Lastniške spremembe v dnevnem tisku …
… in političnih tednikih
Lastnik pa je …?
Kdo nadzoruje nadzornike?
Tisk in distribucija
Trg radijskih programov – gneča v etru
Osemdeset radijskih programov – premalo? Preveč?
Radijske mreže
Televizijski »duopol«
Trg telekomunikacij
Spontan razvoj, odsotnost politike
Konvergenca?
Veliko medijev, malo lastnikov
Zaključek
V imenu čigavih interesov?
Knjiga v javnosti
Iztok Ilich: Monopoli – družabna igra trgovanja z mediji
Primorski dnevnik / 15. 2. 2006
Značilnost tihotapljenja v medijske hiše in osvajanja ključnih položajev v njih je bila sprva nepreglednost delovanja igralcev v tej ruleti. Njihove poteze so zadnje čase bolj na očeh javnost, v »igro« se neposredno in z »vsemi sredstvi« vključuje tudi aktualna državna oblast.
Bernard Nežmah: Študija o lastništvu medijev v treh delih: evropske zakonodaje, evropska in slovenska realnost
Mladina / 25. 12. 2005
Bašić-Kučić sta se odločila za natančen pristop, ki je posebej zanimiv v slovenskem delu. Doslej je v medijskem tisku bolj ali manj veljalo, da so mediji pri nas O.K. Edino grožnja neodvisnosti medijev je ponavadi veljal le Janša in njegov politični ter novi gospodarski krog. Avtorja sta ravnala preprosto: po dostopnih podatkih sta skicirala lastnike medijev, kar je prineslo nepričakovan rezultat – obstoj “monomedijske koncentracije”. Veliki brat seveda niso politične stranke v čisti obliki, ampak peščica podjetij in skladov, ki so med seboj večkrat prepletena. Stanje, ki ni svetovna posebnost, je le variacija že poznanega, za pogled o “deviškosti” slovenskih medijev pa dovolj frapantno…. Vsekakor pa knjiga, ki bo malokomu v veselje. Zagotovo ne medijskim lastnikom, ker jih demistificira, ne številnim urednikom, ker relativizira njihovo apriorno avtonomnost.
Sandra Bašić Hrvatin in Lenart j. Kučić: monopoli: družabna igra trgovanja z mediji
TV slovenija / Knjiga mene briga / 17. 8. 2006
Zaznamovani, kultura
Delo / 31. 12. 2005
»Ej, fantje! Medijske hiše pa ne morete kar tako zamenjati za delež v trgovski mreži,« bi morali zarohneti na kulturnem ministrstvu. Zakaj tega ne storijo, lahko preberete v – po mojem skromnem mnenju – enem največjih lanskih (kulturnih, če že hočete) dosežkov v Sloveniji: knjigi Monopoli. Družabna igra trgovanja z mediji, ki sta jo napisala profesorica Sandra Bašić Hrvatin in novinarski kolega Lenart J. Kučić. Tisti del, kjer opisujeta strukturo lastnikov slovenskih medijev in njihovo hobotničarsko mrežo povezav, vam bo vnaprej razkril, zakaj je večina slovenskih medijev to knjigo ignorirala. A v knjigi, ki se bere kot smrtna obsodba zdaj že nemara romantičnemu pojmovanju novinarstva kot avtonomne profesije, sta grozljivejša druga dva sklopa. Eden opisuje vse večjo – in politično podprto – medijsko monopolizacijo v ZDA, ki za nekatere še vedno veljajo za zgled medijske svobode. Drugi pa govori o evropski izgradnji medijskih kartelov tudi kot odgovoru na ameriški izziv, pri katerem evropska komisija igra hlapca kapitala, medijski pluralizem pa igra v tej igri enako pomembno vlogo kot njegov zagovornik evropski parlament. In kaj ima to opraviti s kulturo, se boste vprašali. V tej knjigi boste našli odgovor tudi na vprašanje, zakaj bo v slovenskih medijih moč vse manj prebrati o kulturi.