Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 45
Urednik zbirke: Gregor Moder
Prevod: Aleksandra Rekar
© Maska
ISBN 978-961-6572-60-6
Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve. Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji, 1945–1991
Jugoslavija je bila v sedemdesetih letih 20. stol. izredno dinamično in bogato področje konceptualne umetnosti in performansa. Hkrati je v tistem času sledila samolastni obliki politične ekonomije samoupravljanja. Jakovljevićevo delo raziskuje močno povezavo med demokratizacijo umetnosti in industrijsko demokracijo, zaradi katere je jugoslovansko kulturo tistega obdobja zelo težko klasificirati.
Avtor se zoperstavi spontani domnevi, da je bila umetnost Vzhodne Evrope pred letom 1989 bodisi uradna ali pa disidentska, in pokaže, da razpad Jugoslavije ni bil rezultat nekakšnih starodavnih sovraštev med narodi, temveč da je bil posledica sprevrženja in propada ideje samoupravljanja. Knjiga se tako denimo loteva množičnih predstav v času državnih praznikov, pra-performansov, kakršen je bila uprizoritev Čakajoč Godoja leta 1954 v nekdanjem koncentracijskem taborišču v Beogradu, študentskih demonstracij leta 1968, ter del body arta Gine Pane, Josepha Beuysa, Marine Abramović in drugih. Knjiga ponuja tudi nov pogled na delo znanih umetnikov in akademikov, med drugim zgodnje eksperimentalne poezije Slavoja Žižka, pa tudi nekaterih konceptualnih umetnikov, ki si zaslužijo posebne obravnave.
Knjiga Učinki odtujitve je prejela nagrado Joea A. Callawaya za najboljšo knjigo o drami ali gledališču ter nagrado za izvrstno knjigo Združenja za gledališče v visokem šolstvu (ATHE) v letu 2017.
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 45
Urednik zbirke: Gregor Moder
Prevod: Aleksandra Rekar
© Maska
ISBN 978-961-6572-60-6
Več o knjigi
V Učinkih odtujitve se ukvarjam s performansom, nastalim znotraj specifične oblike politične ekonomije, ki je naznanila namero, da preseže delitev na produktivno in neproduktivno delo, na industrijsko in estetsko delo. To politično ekonomijo je nemogoče ločiti od sodobne performativne kulture, ki je na Zahodu še kako dobro poznana, obenem pa se od nje tudi pomembno razlikuje. V nasprotju z znanstvenim in »storilnostnim« menedžmentom samoupravljanje ni bilo samo konkreten skupek organizacijskih načel industrijskega in zunajindustrijskega dela, temveč tudi sredstvo za njegovo politično, ideološko in celo estetsko predstavljanje. Pod samoupravljanjem performans ni bil prosto lebdeča umetnostna paradigma, ampak praksa, ki je povezovala raznovrstne človeške akcije in odločitve, te pa so vselej specifične in nikoli proste ideologije. V tej knjigi zagovarjam različne zgodovine performansa in posebnosti, ki spadajo k sleherni med njimi. Vse od konca hladne vojne pa do zdaj »odpiranje« Vzhodne Evrope vleče za sabo isti posploševalni pristop k njeni bližnji preteklosti, zlasti ko gre za avantgardno in eksperimentalno umetnost. Te revizionistične zgodovine so jugoslovansko umetnost, nastalo po drugi svetovni vojni, porinile v vzhodnoevropski »tabor«, brez slehernega oziranja na njeno družbeno, politično in kulturno okolje. Ne trdim, da performans in druge umetnostne oblike naddoloča njihov politični in družbeni kontekst; toda če jih iztrgamo iz tega okolja, to prinese svojevrstno uravnilovko, ki služi zgolj umetnostnim industrijam in njihovim dobičkom. To izenačevanje temelji na formalističnih analizah in na njihovi obsedenosti s periodizacijo in z linijami vplivov. Performans je še posebno ranljiv za pomanjkljivosti tovrstnega pristopa.
– Branislav Jakovljević: Učinki odtujitve
O avtorju
Branislav Jakovljević je profesor gledaliških in uprizoritvenih študij na Stanfordski Univerzi v Kaliforniji. Objavlja znanstvene članke o zgodovini gledališča, o ruski in sovjetski avantgardi, o sodobnem ameriškem eksperimentalnem gledališču. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim nagrado Združenja za gledališče in visoko šolstvo (ATHE) za članek »Od tvorca do body artista: politični performansi Slobodana Miloševića« v The Drama Review (2008), ter prestižno Hellmanovo nagrado za projekt »Provinca brez meja: Jugoslovanski konflikt med lokalno politiko in globalno pravičnostjo«. V letu 2013 je predsedoval 19. srečanju Performance Studies International na Stanfordski Univerzi. Leta 2009 je izdal knjigo o sovjetskem avantgardistu Danijelu Harmsu (Daniil Kharms: Writing and the Event, Northwestern UP), knjiga Učinki odtujitve, ki je izšla v angleškem izvirniku leta 2016 pri University of Michigan Press ter leta 2019 v srbski izdaji pri Orion Art, pa v slovenskem prevodu prihaja kot doslej najpopolnejša izdaja, tudi po zaslugi prevajalke.
Kazalo
UVOD: SOCIALIZEM IN SOCIALNOST
Samoupravljanje
Odtujitev
Performans
1. POGLAVJE: TELOPIS
Performativna država
Koreografija dela
Et in Illyria Ego …
Socialistični barok
Socialistični esteticizem
Drugi dela
2. POGLAVJE: SINTAKTIČNI PERFORMANSI
Onkraj načela izvedbe
Razpokani barok
Performans samoupravljanja
Razširjeni mediji/zožena politika
Vrač kot kirurg
Kirurg kot krojač
Odtujevanje neodtujljivega
1968/86/89 218
3. POGLAVJE: DEFEKTI RAZODTUJITVE
Federacija interesov
Druga linija
Je kdo omenil odtujitev?
Tuje
Denar kot medij
Postkonceptualna poetika
Uporabna vrednost postmodernizma
Aphanisis
Knjiga v javnosti
Magda Tušar: Učinki odtujitve
Radio Slovenija / ARS program / Oddaja Oder / 25. 5. 2021
Gregor Butala: Performansi v Jugoslaviji: Med štafeto mladosti in body artom
Dnevnik / 7. 5. 2021
Kot osrednji jugoslovanski performans je Jakovljević navedel štafeto mladosti, ki je vsako leto ritualno obredla državo in jo spremenila v prizorišče množičnega obreda, v katerega so bili tako ali drugače vključeni skorajda vsi njeni prebivalci; podoben primer so bile množične stadionske koreografije na stadionih ob različnih praznikih, ki so imele tako kot štafeta svojo lastno estetiko in politično ekonomijo. »Skušal sem pokazati, da pravi pomen teh prireditev ni bil v njihovi zunanji podobi, ampak v odnosih, iz katerih so izvirale.« Enako pa velja tudi za manjše umetniške dogodke, kot je bila denimo leta 1954 predstava Čakajoč Godota na območju nekdanjega beograjskega sejmišča, ki so ga med drugo svetovno vojno nacisti spremenili v koncentracijsko taborišče (in kjer je bila pomenska večplastnost vpisana že v samo prizorišče), študentske demonstracije v letu 1968 ali delovanje umetnikov, kot je bila na primer Marina Abramović.
Pri Maski Jakovljevićevi Učinki odtujitve o performansu in samoupravljanju v Jugoslaviji
STA / 5. 5. 2021
Jezikoslovka in antropologinja, predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU Tanja Petrović je dejala, da se Jakovljevićeva zajetna knjiga, ki obsega več kot 300 strani, bere hitro in z užitkom, pri čemer gre pohvala tudi prevajalki Aleksandri Rekar. Tanja Petrović je knjigo primerjala z dobrim akcijskim filmom: “S tem, da so glavni junaki dramatične zgodbe Jugoslavija, socializem, samoupravljanje, alternativne prakse ter razne vrste družbenih, političnih, ekonomskih in kulturnih praks znotraj obstoječih inštitucij.”