22 EUR

Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 35
Naslov izvirnika: Artificial Hells. Participatory Art and the Politics of Spectatorship
Prevod: Aleksandra Rekar
Urednika zbirke: Janez Janša, Amelia Kraigher
17X 24 cm, 181 strani
© Maska, Ljubljana, 2012

Zbirka TRANSformacije

Claire Bishop: Umetni pekli. Participatorna umetnost in politika gledalstva

22 EUR

Umetni pekli je prvi zgodovinski in teoretični pregled družbenoangažirane participatorne umetnosti. Knjiga sledi poteku umetnosti 20. stoletja in proučuje ključne trenutke v razvoju participatorne estetike v Evropi in Ameriki.

Na tej poti srečamo futurizem, dadaizem, situacionizem, češkoslovaške happeninge in argentinski konceptualizem, na koncu pa obravnava sodobne umetnike, kot so Thomas Hirschhorn, Tania Bruguera in Jeremy Deller. Odkar je Claire Bishop leta 2006 v reviji Artforum objavila odmeven esej, je ena redkih, ki razkrivajo politične in estetske meje participacije v umetnosti.

V Umetnih peklih ne preučuje le zahtev po demokraciji in emancipaciji, ki jih pri nekem delu postavljajo umetniki in kritiki, temveč pretresa tudi obrat k etičnim (bolj kot estetskim) kriterijem, ki ga sproža družbenoangažirana participatorna umetnost.

Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 35
Naslov izvirnika: Artificial Hells. Participatory Art and the Politics of Spectatorship
Prevod: Aleksandra Rekar
Urednika zbirke: Janez Janša, Amelia Kraigher
17X 24 cm, 181 strani
© Maska, Ljubljana, 2012

Dogodek ali umik iz sveta?

Zaradi uporabe ljudi kot medija je imela participatorna umetnost vselej dvojni ontološki status: kot dogodek v svetu in obenem kot umik od njega. Kot takšna ima sposobnost, da na dveh ravneh – udeležencem in gledalcem – sporoča o protislovjih, ki jih vsakodnevni diskurz zatira, ter iz njih izvablja perverzne, moteče in prijetne izkušnje, ki povečajo našo sposobnost, da si na novo zamišljamo svet in svoja razmerja. Toda če naj doseže drugo raven, to zahteva posredovanje tretjega izraza – objekta, podobe, zgodbe, filma, celo spektakla –, ki tej izkušnji omogoči vplivati na javni imaginarij. Participatorna umetnost ni privilegiran politični medij in ne ready made rešitev za družbo spektakla, pač pa negotova in nestalna kakor demokracija; poleg tega ni vnaprej legitimirana, pač pa jo je treba nenehno uprizarjati in jo preizkušati v vsakem posameznem kontekstu.

Claire Bishop, Umetni pekli

O avtorici

Claire Bishop (roj. 1971), britanska umetnostna zgodovinarka in kritičarka, je mednarodno priznana strokovnjakinja na področju sodobne umetnosti. Je izredna profesorica na Oddelku za umetnostno zgodovino pri podiplomskih raziskavah The Graduate Center, City University of New York. Pred tem je bila gostujoča predavateljica na Oddelku za kuratorstvo sodobne umetnosti na Royal College of Art v Londonu. Na podlagi svoje doktorske disertacije na Oddelku za umetnostno zgodovino in teorijo Univerze Essex je napisala odmevno knjigo Installation Art: A Critical History (Tate, 2005). Uredila je tudi referenčno antologijo Documents of Contemporary Art: Participation (Whitechapel/MIT, 2006). Je avtorica dveh vplivnih, večkrat ponatisnjenih in prevajanih člankov: »Antagonism and Relational Aesthetics« (kritika relacijske estetike) in »The Social Turn: Collaboration and its Discontents«. Njena najnovejša knjiga Umetni pekli: Participatorna umetnost in politika gledalstva (Artificial Hells: Participatory Art and the Politics of Spectatorship, Verso, 2012) je prvi historični in teoretski pregled participatorne umetnosti. Deluje tudi kot (so)kuratorica, za razstavo Double Agent (Institute of Contemporary Arts, London, 2008) je uredila tudi razstavni katalog. Redno objavlja v revijah Artforum, October, Tate Etc, IDEA in drugih mednarodnih revijah za sodobne umetnosti.

Knjiga v javnosti

Claire Bishop: Umetni pekli. Participatorna umetnost in politika gledalstva
TV Slovenija / Odprta knjiga / 20. 10. 2014

Anja Rošker: Resnice antagonizma
slogi.si / 2015
Obsežna monografija o participatorni umetnosti Claire Bishop povzema naslov po dadaističnih dogodkih, s katerimi se skuša v gledalcu vzbuditi nelagodje. Občutenje slednjega po prepričanju dadaistov posamezniku razodeva pomanjkljivosti družbene strukture in ga izzove, da jo začne aktivno spreminjati. Naslov Umetni pekli lahko torej predstavlja tako pozitivno kot negativno oznako za umetnost, ki si prizadeva, da bi gledalca transformirala v udeleženca. Claire Bishop poskuša s pomočjo analize participatornih praks od futurističnih serat do današnjega časa ovrednotiti pomen različnih “umetnih peklov”.

Knjižne zbirke