Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 42
Naslov izvirnika: Philosophers and thespians
Prevod: Jernej Županič
© Maska, Ljubljana, 2019
221 strani, 17 x 24 cm
ISBN 978-961-6572-52-1
Dogodki
Freddie Rokem: Filozofi in gledališčniki. Misliti uprizoritev
Vprašanje razmerja med filozofijo in gledališčem (ali uprizarjanjem) je po eni strani eno najstarejših vprašanj na sploh, o čemer priča znamenita Platonova prispodoba o votlini kot izrazito gledališka metafora. Po drugi strani pa se je to vprašanje pokazalo kot pomembno polje inovativnih raziskav, za kar gre vsaj deloma zahvala ravno Freddieju Rokemu.
Filozofi in gledališčniki se v to novo polje vpisuje s pregledom štirih neposrednih srečanj filozofov in gledališčnikov, od srečanja Sokrata z Agatonom in Aristofanom v Platonovem Simpoziju pa do pogovora med Walterjem Benjaminom in Bertoltom Brechtom o kratkem besedilu Franza Kafke. Rokem se podrobno posveti kompleksnemu in tragičnemu razcepu Hamleta kot filozofa in gledališčnika, pa tudi intenzivni korespondenci med Friedrichom Nietzschejem in Augustom Strindbergom. Njegova raziskava se ukvarja tako z zgodbo kot tudi z zgodovinskim ozadjem, vrhunec pa doseže z razpravo o konceptu performativnega, kakor izhaja iz diskurzivnih praks filozofije in uprizoritvenih umetnosti.
Ta knjiga raziskuje razmerja med diskurzivnimi praksami gledališča in filozofije, pri čemer se osredotoča na štiri konkretna in specifična srečanja filozofov in gledališčnikov. Z “gledališčniki” imamo v mislih vse tiste, ki so tako ali drugače povezani z gledališčem oziroma gledališče in njegove uprizoritve dejansko ustvarjajo.
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 42
Naslov izvirnika: Philosophers and thespians
Prevod: Jernej Županič
© Maska, Ljubljana, 2019
221 strani, 17 x 24 cm
ISBN 978-961-6572-52-1
Dogodki
Odlomek iz knjige
“Medtem ko Shakespeare nenehno prikazuje Polonija parodično in burkaško, je Hamlet pogosto predstavljen kot zmeden, a vendar povsem resen in zelo predan gledališčnik, vsaj iz lastne perspektive. Igranje vlog in njegove posledice so ena najpogosteje obravnavanih tem v Hamletu. Toda kot poudarjam v tej razpravi, Hamlet hkrati z gledališčenjem svojega razmišljanja in predstavljanjem svoje subjektivnosti z očitno performativnimi sredstvi, saj je njegova blaznost »zgolj zvijača«, gledališče uporablja tudi v povsem filozofske namene – tako zlasti uprizoritev Mišelovke –, da bi odkril, ali je duh govoril resnico. Gledališčenje samega sebe in filozofska raba gledališča sta za Hamleta dve plati iste medalje, obe pa prispevata k njegovi v smrt naravnani liminalnosti. Hamlet je tako filozof kot gledališčnik, a nezmožen jasnega razlikovanja med obojim.”
Freddie Rokem, Filozofi in gledališčniki
Kazalo
Predgovor
Uvod
PRVI DEL. SREČANJA
PRVO SREČANJE
Platonov Simpozij in starodavni spor med filozofijo in pesništvom
KDO JE?
Hamlet kot filozof in gledališčnik
SAMOUPRIZARJANJE
Korespondenca Nietzsche-Strindberg
RAZPRAVA WALTERJA BENJAMINA IN BERTOLTA BRECHTA O FRANZU KAFKI
Izgnanska potovanja
DRUGI DEL. KONSTELACIJE
NESREČE IN KATASTROFIČNE KONSTELACIJE.
Performativne agende
ŽELJE, OBLJUBE IN GROŽNJE
Perofrmativno pripovedovanje Walterja Benjamina
Bibliografija
Mirt Komel
TESPIJSKA FILOZOFIJA FREDDIJA ROKEMA
Spremna beseda
Imensko in stvarno kazalo
O avtorju
Freddie Rokem je zaslužni profesor na Oddelku za gledališče Univerze v Tel Avivu, kjer je med leti 2002 in 2006 deloval kot dekan Filozofske fakultete in med leti 2006 in 2016 zasedal stolico Emanuela Herzikowitza za umetnost 19. in 20. stoletja. Trenutno je Wiegelandov gostujoči profesor za gledališke in uprizoritvene študije na Univerzi v Chicagu. Je avtor številnih knjig, med njimi Jews and the Making of Modern German Theatre (2010, kot sourednik z Jeanette Malkin), Strindberg’s Secret Codes (2004) in nagrajenega dela Performing History: Theatrical Representations of the Past in Contemporary Theatre (2000). Med leti 2006 in 2009 je deloval kot urednik revije Theatre Research International, med leti 2012 in 2017 pa tudi kot sourednik knjižne zbirke »Performance Philosophy« pri založbi Palgrave Macmillan; je tudi eden od ustanoviteljev izjemno hitro rastoče mednarodne mreže raziskovalcev s tem imenom. Freddie Rokem deluje tudi kot dramaturg.
Knjiga v javnosti
Filozofi in gledališčniki v Novi pošti pretresali uprizarjanje konceptov
MMC RTV SLO / 19. 9. 2019
Vprašanje o razmerju med filozofijo in gledališčem (ali uprizarjanjem) je po eni strani eno najstarejših vprašanj sploh, o čemer priča znamenita Platonova prispodoba o votlini kot izrazito gledališka metafora, po drugi strani pa se je gledališče pokazalo kot pomembno polje inovativnih raziskav, za kar gre vsaj deloma zahvala ravno Freddieju Rokemu, enemu vodilnih teoretikov in zgodovinarjev evropskega gledališča in performativnosti.