Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 30
Prevod: Mojca Dobnikar
17 x 24 cm, 232 strani
Gerald Raunig: Umetnost in revolucija
Kot 30. knjigo v zbirki Transformacije smo v slovenskem prevodu dobili knjigo avstrijskega teoretika in aktivista Geralda Rauniga, Umetnost in revolucija.
Raunig je pisec alternativne umetnostne zgodovine dolgega 20. stoletja, v katerem zaobjame dogodke od Pariške komune 1871 do protiglobalizacijskih protestov v Genovi leta 2001. V svojem delu postreže z analizo različnih umetniških gibanj, od Courbeta in Sergeja Eisensteina do situacionistov, avstrijskih akcionistov in PublixTheatreCaravan.
Skozi elokventno utemljevanje zgodovine in njenih primerov, skozi teoretsko misel Deleuzea in Guattarija (naslanjajoč na teorijo in razlogo termina »stroj«), Raunigu uspeva raztegniti postrukturalistično teorijo revolucije in jo povezati s splošnejšo idejo umetnosti in aktivizma. Ena temeljnih Raunigovih tez je, da »aktivistične prakse sploh niso sprejete v narative in arhive politične zgodovine in umetnostne teorije, razen kadar očiščene svojih radikalnih vidikov, prilaščene in kooptirane zaokrožijo v strojih spektakla«.
Delo Umetnost in revolucija spodbuja sodobne umetnike, aktiviste, teoretike… , da premislijo svojo pozicijo v sodobni družbi in posledično nehajo participirati na globalnem trgu, da prenehajo sodelovati z nosilci avtoritet in svojo dejavnost usmerijo v ustvarjanje novih, radikalnih modelov »angažiranosti«.
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 30
Prevod: Mojca Dobnikar
17 x 24 cm, 232 strani
Kazalo
Uvod: Preplet umetnosti in revolucije
Trije sestavni deli revolucionarnega stroja
Enodimenzionalni upor kot prevzem državnega aparata
Dvodimenzionalni krik
Odpor, vstaja in konstituirajoča moč kot nedeljiv tridimenzionalni proces
Primat odpora
Postnacionalna vstaja in nekonformna množica
Konstituirajoča moč. »… in da se revolucija ne konča«
Out of Sync. Pariška komuna kot revolucionarni stroj
Orgični državni aparat. Razširitev reprezentacije
Vojni stroji. Organiziranje brez reprezentacije
Courbetov model. Umetnik, revolucionar, umetnik
Duh in izdaja. Nemški »aktivizem« v drugem desetletju 20. stoletja
Neznanskost razdvojitve. Od predstavljanja k vzpostavljanju situacije
Predstavljanje situacije. Ukinitev razlike v Heglovi estetiki
Gledališki stroji proti predstavljanju. Eisenstein in Tretjakov v plinarni
Pisatelji v kolhoze! Tretjakov in komunistični svetilnik
Vzpostavljanje situacije. Situacionistična internacionala in prehod nekaterih
»Umetnost in revolucija«, 1968. Dunajski akcionizem in negativni preplet VolxTheaterKarawane in transverzalni preplet. Občasna prekrivanja umetnosti in revolucije
Gledališče današnjih divjih hord
Praksa neustrašnega govora
Karavane. Prekarnost v ofenzivi
Genova. Presekana pot vojnega stroja
Po 11. septembru. Postskriptum o brezmejnem mejnem prostoru
No border, no nation
Finis, frons, limes. Raztezanje meje
Strasbourg, 2002. Mejni tabor kot revolucionarni stroj
O avtorju
Gerald Raunig je filozof in umetnostni teoretik. Deluje v Zürichu na University of the Arts, Zürich and the eipcp (European Institute for Progressive Cultural Policies), Vienna. Je urednik platforme Transversal Texts in avstrijskega časopisa Kamion.
Knjiga v javnosti
Gerald Raunig: Umetnost in revolucija
TV Slovenija / Knjiga mene briga / 25. 4. 2011
Gerald Raunig: »Skupinsko ustvarjanje lahko ponuja nove oblike organiziranja, nove razvojne poti«
intervju
Mladina / 17. 2. 2011
Vsi majhni in razmeroma samostojni eksperimenti so pomembni za celotno družbo, saj potrebujete terene, kjer se preizkušajo novi načini in nove estetike eksistence. Ni mogoče delati preizkusov na ravni klasičnih oblik parlamentarnih demokracij in še manj čakati na državljane, da bi eksperimentirali s svojo eksistenco. V tem spletu družbenih razmerij pa je zelo pomembna povezava med etiko in estetiko, saj gre za snovanje novih načinov življenja v ekonomskem, političnem in tudi kulturnem smislu. Seveda je vprašanje, kako vse te avtonomne skupnosti preobraziti z namenom nenehnega revolucioniranja njihovega obstoja. Zame pa je še pomembneje najti odgovor na vprašanje, kako jih pomnožiti in hkrati izvleči iz njihove hermetične zaprtosti. Da bi postale virus za nove premisleke o razvojnih možnostih in upanjih.
Umetnost in revolucija
Radio Študent / 9. 3. 2011
Vendar pa avtorju ne gre preprosto za to, da bi izkopal v kanonu umetnostne zgodovine prezrte arhive, temveč da bi jih bral z neke druge, nam lastne perspektive, s tem pa izdelal, kot pravi sam, »času ustreznejši pojem revolucije«.