19 EUR

Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 27
Naslov izvirnika: Le spectateur émancipé
© La Fabrique éditions, 2008
© za slovensko izdajo: Maska, Ljubljana, 2010
98 strani
ISBN 978-961-6572-16-3

Zbirka TRANSformacije

Jacques Ranciere: Emancipirani gledalec

19 EUR

Emancipirani gledalec (prvič objavljeno leta 2008) je knjiga Rancièrovih zapisov o sodobni umetnosti. Rancièrova znamenita teza, da je politično v umetnosti tisto, kar v polje javnosti prinese glasove, ki niso slišni in na ta način razpre družbo in ponudi potencialne nove družbene prakse je ena najbolj provokativnih in inspirativnih tez v sodobnih razpravah o umetnosti in političnem.

V njegovi zadnji knjigi Rancière razpravlja o mestu gledalca v umetnosti in skozi to o mestu subjekta v sodobnih družbah. Rancière se zavzema za aktivno vlogo gledalca, kajti kot pasivni gledalci se hitro lahko znajdemo v vlogi potrošnika. Takšna vloga rahlja družbene vezi in v političnem smislu depolitizira subjekta.

Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 27
Naslov izvirnika: Le spectateur émancipé
© La Fabrique éditions, 2008
© za slovensko izdajo: Maska, Ljubljana, 2010
98 strani
ISBN 978-961-6572-16-3

Položaj gledalca

V tej moči povezovati in razvezovati je emancipacija gledalca, se pravi emancipacija vsakega od nas kot gledalca. Biti gledalec ni pasiven položaj, ki bi ga morali spremeniti v aktivnost. To je naše običajno stanje. Učimo se in poučujemo, delujemo in spoznavamo tudi kot gledalci, ki v vsakem trenutku navezujejo tisto, kar vidijo, na tisto, kar so videli in povedali, naredili ali sanjali. Privilegirana oblika ne obstaja nič bolj, kot ne obstaja privilegirano izhodišče. Povsod so izhodišča, križišča in vozli, ki nam omogočajo, da se naučimo česa novega, če najprej odklonimo radikalno razdaljo, potem porazdelitev vlog in nato meje med ozemlji. Ni nam treba spreminjati gledalcev v igralce niti nevednežev v učenjake. Pre – poznati moramo védenje, ki deluje v nevednežu, in aktivnost, ki je lastna gledalcu. Vsak gledalec je že igralec v svoji zgodbi, vsak igralec, vsak človek akcije je gledalec iste zgodbe.

Jacques Rancière

O avtorju

Jacques Rancière, rojen leta 1940, je predaval filozofijo na univerzi Pariz VIII, kjer je bil do upokojitve predstojnik katedre za estetiko in politiko. Zaslovel je s študijo Lire le Capital v soavtorstvu z Louisom Althusserjem. Je avtor številnih knjig, med katerimi sta v slovenščino prevedeni Nevedni učitelj: pet lekcij o intelektualni emancipaciji in Nerazumevanje: politika in filozofija. V zadnjem desetletju je objavil številne raz – prave o razmerju med umetnostjo in politiko, s katerimi je postal eden vodilnih mislecev današnje dobe.

Kazalo

Emancipirani gledalec

Nezgode kritične misli

Paradoks politične umetnosti

Neznosna podoba

Zamišljena podoba

Spremna beseda
Janez Janša:
Enakost v gledališču

Knjiga v javnosti

Jacques Ranciere: Emancipirani gledalec
Dnevnik / Knjigarnica na ogledalu / 19. 11. 2009
Kaj pravzaprav hočejo fotografije od vas? Upor proti krvnikom? Usmiljenje do trpečih? Jezo nad fotografi, ki stisko ljudstev izrabljajo kot priložnost za estetski prikaz? Ogorčenje nad pogledom avtorjev, ki v teh ljudstvih vidi le ponižujoči položaj žrtev? Tako se sprašuje Ranciere in v knjigi, ki je na francoskih tleh izšla pred dvema letoma, tudi ponuja odgovore.

Jacques Ranciere: Emancipirani gledalec
TV Slovenija / Knjiga mene briga / 8. 11. 2010

Gregor Lozar: O dostojanstvu pogleda
Večer / 15. 11. 2010
… v svoji knjigi Emancipirani gledalec postavi tezo, da ni predstave (vsakega estetskega dogodka, ki se ponuja pogledu, zraven gledališča likovna umetnost in njune hibridne forme) brez gledalca. Ugotavlja namreč, da tako Brecht kot Artaud (in njuni nasledniki) sledijo enaki strukturi. Umetnik v čutno obliko oblikuje misel in obenem pričakuje, da bo gledalec to misel natančno tako dojel. To naj bi ga vzpodbudilo k dejanju in ker se v gledališču tvori kolektiv (kjer vsi dojamejo enako misel), je to dejanje lahko samo revolucija.

Tomaž Krpič: Manifest o gledalcu
Delo / Pogledi / 1. 12. 2010
Podoba vedno vsebuje vizualno-spoznavni potencial, ki omogoča konstruiranje različnih kulturnih, političnih in družbenih pomenov. Sklicevanje na Rolanda Barthesa je tu več kot umestno. Kajti če je na podobi umetnik hotel zabeležiti več realnosti, kot je še prenese naš želodec, se lahko vedno zatečemo k njeni estetskosti in upamo, da je zadnja onkraj realnosti in narobe.

Jacques Ranciere: Emancipirani gledalec
Reporter / 14. 6. 2010
V zadnji knjigi Ranciere razpravlja o mestu gledalca v umetnosti in skozi to o mestu subjekta v sodobnih družbah. Zavzema se za aktivno vlogo gledalca, kajti kot pasivni gledalci se hitro lahko znajdemo v vlogi potrošnika. To rahlja družbene vezi in v političnem smislu depolitizira subjekt.

Knjižne zbirke