Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 29
Uredil: Marin Blažević
©Maska, Ljubljana, 2010
215 strani
ISBN 978-961-6572-20-0
Marin Blažević (ur.): NE, Via Negativa 2002-2008
Zbornik Ne, je že 29. izdaja v Maskini zbirki transformacije in prinaša izčrpno refleksijo enega najbolj zanimivih scenskih projektov v zadnjem desetletju, Vie Negative. Projekt, ki je odprl mnoga vprašanja sodobnih scenskih umetnosti in v gledališče na radikalen način vpeljal elemente performansa in body arta je doživel veliko afirmacijo v Sloveniji in v tujini.
Vii Negativi je uspelo temo sedem smrtnih grehov narediti za temo sodobnega gledališča in nasloviti številna vprašanja: implicitnen in ekspliciten metaperformativen in metagledališki dialog, v katerega performerji in avtorji vstopajo z zgodovinskimi poetikami ali konkretnimi deli umetnosti performansa (bodyart-a in avtobiografski performans); testiranje učinkov scenskega performativa, uprizoritve teorije (teatra, performansa…); interakcijo med performerji in gledalci na navidez nasprotnih straneh izvedbene situacije; strategijo političnosti izvedbe; kontekstualiziranje estetike, etike in politike dela…
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 29
Uredil: Marin Blažević
©Maska, Ljubljana, 2010
215 strani
ISBN 978-961-6572-20-0
Performans kot predstavitev knjige
»Prvotno je bila knjiga zamišljena kot zbirka teoretskih, analitičnih in kritiških besedil. Toda sčasoma je bilo vse bolj jasno, da bi takšen format vzpostavil prevlado diskurza, kakršnega Via Negativa vsekakor provocira, celo več, pogosto tudi vključuje (čeprav v zametkih, vselej pa v ironičnem pomenu), vendar se mu tudi upira – že z dejstvom, da kot umetniški projekt v prvi vrsti deluje v drugih sferah izkustva, dela, proizvodnje, interesov, institucionalnih okvirov in trga. Knjigi, urejeni kot zbirki besedil o Vii Negativi, je manjkal glas same Vie Negative, njenih izvajalcev-avtorjev, pogled iz procesa ustvarjanja predstav, pogled z druge strani gledališke rampe. Že med pripravo pogovora z Vio Negativo je postalo jasno, da prvotno predvideni faktografski pregled razvoja projekta ne pogovoru, ne esejem in ne študijam teoretikov ter kritikov ne bo zadoščal kot možni referencialni okvir in vodilo. Uvrstitev odlomkov besedil iz predstav Vie Negative, kritiških pogledov in vrste fotografij je odprla tudi možnost za soustvarjanje – metaforično ga poimenujmo tako – tretje razsežnosti branja knjige: zdaj ne gre več zgolj za razpravljanje o vprašanjih oblikovanja, snovanja (devising), izvajanja, predstavljanja, zaznavanja, analitičnega obdelovanja, interpretacije in, če želite, tudi potrošnje projekta Via Negativa, pač pa tudi za izziv njegovemu rekonstruiranju iz večplastnih virov, ki jih ponuja knjiga, torej izziv bralčevega angažmaja pri ustvarjanju (vsaj) vizualne predstave.«
Iz uvoda Marina Blaževića
O uredniku
Dr. sc. Marin Blažević je dramaturg, operni režiser, kreativni producent, avtor in urednik knjig in revij in teatrolog. Kot asistent, docent in kasneje, izredni profesor je predaval teorijo gledališča in drame na Akademiji dramskih umjetnosti (oddelek Dramaturgije 1997-2016) in dramaturgijo opere na Akademiji za glasbo (oddelek operno petje 2009-2016).
Kazalo
Marin Blažević, Uvod v Ne,
VN 02–08
Izhodiščna točka: Jeza
Še
Incasso
Bi ne bi
Viva Verdi
Ne kot jaz
Štiri smrti
Out
VIA NEGATIVA O VII NEGATIVI
Pogovor
ESEJI IN ŠTUDIJE
Blaž Lukan, Izbris gledalca
Florian Malzacher, Pogled skozi publiko
Nataša Govedić, Minus in preveč je … Via Negativa
Una Bauer, Znoj v barvi belega mošta in bankovci v zadnjiku
Annalisa Sacchi, Retorika in brezoblično
Bojana Kunst, O nemoči radikalne potrošnje: Via Negativa
O AVTORJIH
VIA NEGATIVA – KRONOLOGIJA 2002-2008
Knjiga v javnosti
Knjiga je bila, kot del dveh performansov, predstavljena v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana
LOV NA REALNO
Performans esej, v katerem Bojan Jablanovec s performerji Vie Negative v dveh urah demonstrira in analizira vse uprizoritvene strategije Vie Negative od 02 do 08. Performans temelji na besedilu Blaža Lukana Izbirs gledalca, ki je v celoti objavljen v knjigi NE,.
BALKANSKA ZVEZA
Zveza treh performansov, ki v režiji Slovenca (Bojan Jablanovec) povežejo Hrvata (Boris Kadin) in Srba (Kristian Al Droubi) v kontekstu Josepha Beuysa (performans Kaj mi je povedal Joseph Beuys, ko sem mrtev ležal v njegovem naročju), Marine Abramović (performans Igra z zobotrebci) in teoretske refleksije Bojane Kunst (performans Intervju z umetnikom, ki temelji na eseju Nemoč radikalne potrošnje v celoti objavljenem v knjigi NE,).
Knjiga v javnosti
Jela Krečič: Kakšni so rezultati lova na realno
Delo / 1. 2. 2011
V tej scenski raziskavi je v ospredju predvsem vprašanje vznika realnega, ki se ustvarja predvsem z razmerjem med performerjem in gledalcem. V nedavno izdanem zborniku Ne Blaž Lukan v tekstu Izbris gledalca Vio Negativo zasleduje prav z vidika tega vprašanja.
Pogovor z Bojanom Jablanovcem
intervju / Petra Tanko / Radio Slovenija / Ars program / Oder / 28. 1. 2008
Tu je veliko zanimivih zgodb, v zvezi z našim delom. Dejstvo je, da do vsake zgodbe lahko prideš samo skozi nek svoj zelo intimen občutek, odnos, doživljaj, dogodek, biografija, če hočeš, dejstva, kar koli. Konec koncev se niti ne sprašujemo veliko o tem ali je to, kar pripoveduješ na odru, res v smislu neke fikcije, ampak se bolj sprašujemo, koliko je to realno, kot dogodek med nami. In veliko, zares veliko, sploh v prvem obdobju, je bilo zelo osebnih, zelo iskrenih zgodb, tako rekoč priznanj, na odru. Postopek dela je pa tak, da ne gre za improvizacije, gre za v naprej premišljene in zamišljene prizore, ki jih je treba pripeljat zmeraj do te točke, da postanejo stabilen material. Gre za zelo natančno zapisano partituro, tekst, situacijo, akcijo, trajanje in tako naprej.
Tomaž Krpič: Ena na ena plus opazovalci
Delo / Pogledi / 10. 7. 2011
Dogovorno gledališko razmerje je v prvi vrsti družbena konvencija o razmerju med aktivnim igralcem na odru in pasivnim gledalcem v parterju. Via Negativa v takšno razmerje noče privoliti. Od gledalca zahteva emancipacijo oziroma, kot pravi B. Lukan v svojem eseju, njegov »izbris«, kar pa nikakor ni enostavno. Niti za gledalca niti za performerja. Hitro se namreč lahko zgodi, da namesto »izbrisa« gledalca dosežemo zgolj to, da gledalec želi ali pa je celo pripravljen zamenjati svojo vlogo s performerjevo.