Avstralski scenski umetnik, ki si je nadel ime Stelarc, “je uporabljal medicinske pripomočke, protetiko, robotiko, sisteme navidezne resničnosti in interneta, vse to z namenom, da bi stopnjeval in razširil parametre telesa. Nastopal je že s tretjo roko, z navidezno roko, z navideznim telesom, z industrijskima robotskima rokama, s skulpturo želodca, s šestnožnim hodečim robotom.

Spričo kroničnega zaostajanja telesa naša kulturna zavest o pomembnosti dveh ključnih tehnoloških panog – digitalnosti in biogenetike – caplja daleč za trenutnimi in prihodnjimi modifikacijami telesa znotraj biotehnološke kulture. Če nam je všeč ali ne, vsi skupaj smo pustili za seboj mehanske podobe telesa iz moderne dobe ter se napotili na območje genetsko modificiranih teles sedanjosti in prihodnosti. Stelarcovo uprizarjanje genetsko modificiranega telesa je kot talisman, ki nas vodi proti zavedanju o telesu kot genskem stroju. Že zdaj bivamo na območju arhitekture Stelarcove umetniške vizije.

Jaka Železnikar: Stelarc – politična proteza in vednost telesa
Mladina / 28. 5. 2002
Na začetku svojega delovanja izvaja suspenzije – svoje telo prebodeno s kavlji na različne načine in v različnih položajih ali ‘koreografijah’ obeša v različne prostore, tako naravne kot urbane. Sledi intenzivno ukvarjanje z tehnološko razširitvijo in nadgradnjo telesa kar vključuje vsiljeno oz. neprostovoljno gibanje, ki ga na njem izvaja bodisi občinstvo, fizično oddaljeno občinstvo (preko interneta) ali avatar, virtualna identiteta, ki je lahko zgolj program.