Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 26
Urednik zbirke: Janez Janša
Urednika zbornika: Aldo Milohnić in Ivo Svetina
Prevodi: Jana C. Lavtižar, Jana Pavlič
Format: 17 x 24 cm, 331 strani, mehka vezava
© Maska in Slovenski gledališki muzej, Ljubljana, 2009

 

 

Zbirka TRANSformacije

Aldo Milohnić in Ivo Svetina (ur.): Prišli so Pupilčki. 40 let Gledališča Pupilije Ferkeverk

Zbornik Prišli so Pupilčki: 40 let Gledališča Pupilije Ferkeverk vsestransko osvetljuje delovanje neoavantgardne gledališke skupine Pupilija Ferkeverk, zlasti pa njeno kultno predstavo Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki je nastala pred natanko štiridesetimi leti (1969).

Knjiga je razdeljena v več tematskih sklopov. V prvem delu so objavljena pričevanja nekaterih akterjev Gledališča Pupilije Ferkeverk in njihovih sopotnikov: Iva Svetine, Dušana Jovanovića, Denisa Poniža, Goranke Kreačič, Junoša Miklavca. V knjigi so objavljeni takratni odzivi medijev in gledališke kritike ter veliko vizualnega in drugega dokumentarnega gradiva, ki ni več tako zlahka dostopno in je znano le peščici raziskovalcev tega obdobja zgodovine slovenskega gledališča.

V drugem delu zbornika so objavljene teoretske razprave o Pupiliji Ferkeverk in nekaterih sočasnih gibanjih v Sloveniji (zlasti neoavantgardna skupina OHO) in drugod (v drugih republikah SFRJ, v Evropi in ZDA). Nekateri avtorji so spremljali delovanje skupine že v času njenega obstoja, drugi, mlajši, pa so si lahko pomagali z video zapisom televizijske priredbe, fotografijami prizorov iz predstav, eksperimentalnim filmom Karpa Godine Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, s pričevanji takratnih akterjev in ne nazadnje tudi z rekonstrukcijo iz leta 2006. Namen teh prispevkov je vzpostaviti zgodovinski kontekst, v katerem je nastala in nekaj let delovala skupina Pupilija Ferkeverk, ter razviti kritični diskurz o tem obdobju in o sami skupini, zlasti pa o njihovi najbolj znani predstavi Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki.

Tretji del zbornika opozarja na sodobno recepcijo Pupilije Ferkeverk, in sicer skozi fenomen rekonstrukcije.

Knjiga je opremljena s kronologijo ključnih dogodkov, obsežnim seznamom referenc in imenskim kazalom.

Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 26
Urednik zbirke: Janez Janša
Urednika zbornika: Aldo Milohnić in Ivo Svetina
Prevodi: Jana C. Lavtižar, Jana Pavlič
Format: 17 x 24 cm, 331 strani, mehka vezava
© Maska in Slovenski gledališki muzej, Ljubljana, 2009

 

 

Kazalo

Ivo Svetina
Zakaj se je Pupilija vrnila?

Aldo Milohnić
Nekaj uvodnih besed o perverznežih, degenerirancih, sadistih, skrunilcih kruha, ljubezni in domovine

PRIČEVANJA IN DOKUMENTI

Ivo Svetina
Prispevek za zgodovino gledališkega gibanja na Slovenskem – Pupilija Ferkeverk

Denis Poniž
Pupilijina Žlahtna plesen štirideset let pozneje – spomin ali sistem?

Dušan Jovanović
Pleme, konfrontacija in kolaž

Goranka Kreačič
Odlomek iz dnevnika

Sonja Dular
Bog, če si, pridi dol! Pogovor z Junošem Miklavcem

Primož Jesenko
Teater je lahko zelo drugačen od tega, kar si človek pod tem pojmom predstavlja. Pogovor z Ladom Kraljem

TEORIJE IN REFLEKSIJE

Primož Kozak
Avantgarda v slovenskem gledališču – destrukcija ali reforma

Miško Šuvaković
Skupina OHO in Gledališče Pupilije Ferkeverk. Primerjalna razprava: vprašanja o mejah svobode

Zdenko Vrdlovec
»Preroški diskurz« oglaševanja v Gratiniranih možganih Pupilije  Ferkeverk

Aleksandra Jovićević
Na krilih zaklane kokoši: življenje in smrt Pupilije Ferkeverk (1969–1972)

Barbara Orel
Pupilija kot zareza v režimu predstavljanja in zaznavanja

Tomaž Toporišič
Performativni obrat Pupilije Ferkeverk

Darko Štrajn
Družbeno gibanje Gledališča Pupilije Ferkeverk

Aldo Milohnić
Tisti, ki (ni)so klali kokoši

REKONSTRUKCIJE

Janez Janša
Rekonstrukcija2: O rekonstrukcijah predstav Pupilija, papa Pupilo  pa Pupilčki in Spomenik G

Katherina Zakravsky
Znova uprizorjena Pupilija (fotoroman)

Astrid Peterle
Ponovne uprizoritve in potencial preračunanega neuspeha

PRILOGE

Kronologija skupine 441/442/443 in Gledališča Pupilije Ferkeverk (Samo Gosarič)

Izbrani članki o predstavi Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki (Samo Gosarič)

 

O urednikih

Aldo Milohnić je doktor sociologije kulture in docent na Univerzi v Ljubljani – Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer predava zgodovino gledališča, od leta 2013 je tudi predstojnik Centra za teatrologijo in filmologijo. Uredil je številne zbornike (npr. Prišli so Pupilčki: 40 let Gledališča Pupilije FerkeverkNew Paradigms, New Models: At the Crossroads of Cultural Politics;Evropski vratarji; Along the Margins of Humanities) in tematske številke kulturnih časopisov (npr. Gledališče uporaThe Politicality of PerformanceArtivizemBody/DifferencesBrecht/GestusKaj lahko naredimo z besedami v gledališčuŽenske v gledališčuUvod v Heinerja Müllerja). Je soavtor več knjig (npr. Kultura d.o.o.: materialni pogoji kulturne produkcijeČas je za Brechta), avtor knjige Teorije sodobnega gledališča in performansa (Maska, 2009) ter številnih člankov v znanstveni in strokovni periodiki. Sodeloval je v mnogih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih o zgodovini in teoriji scenskih umetnosti, sociologiji kulture in kulturni politiki. Je član Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS), mednarodne zveze za gledališke raziskave International Federation for Theatre Research (IFTR), sveta Slovenskega gledališkega inštituta, uredniških odborov revij Maska in Amfiteater ter mednarodnih svetov revij Frakcija in TkH.

Ivo Svetina, roj. 1948 v Ljubljani. Pesnik, dramatik, esejist, prevajalec. Diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani primerjalno književnost in literarno teorijo. Izdal več kot 20 pesniških zbirk, napisal več gledaliških iger, pravljic, esejev o poeziji in gledališču oz. dramatiki. Med drugim prevedel mite južnoameriških Indijancev, Tibetansko knjigo mrtvih in Tri tibetanske misterije. Prejel več nagrad: Zlato ptico leta 1976 za zbirko Botticelli, 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirko Péti rokopisi, in štirikrat je za svoje igre prejel nagrado Slavka Gruma (za najboljše dramsko besedilo): 1987, 1992, 1996 in 2010. leta 2005 je za zbirko Lesbos prejel Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta, leta  2010  pa Jenkovo nagrado za zbirko Sfingin hlev. Od 10. decembra 2014 je predsednik Društva slovenskih  pisateljev.

Knjiga v javnosti

Matej Bogataj: Pupilijina zabava za rojstni dan
Večer / 30. 11. 2009
Zbornik prinaša ponatis nekaterihključnih dosedanjih besedil o Pupiliji, tudi Svetinovo pričevanje in besedilo Primoža Kozaka iz osemdesetih, nekaj je novih pričevanj in dopisovanja k nekoliko bolj znanemu, tehten osrednji del je namenjen premisleku o razliki med takrat in danes, predvsem v luči takratnega in današnjega stanja teorije in refleksije odrskih umetnosti.

Zdenko Kodrič: Štiri desetletja Pupilije
Večer / 28. 11. 2009
Natanko pred 40 leti je v Večeru, na strani kulture, izšel članek/ocena novinarja Vilija Vuka z naslovom Prišli so Pupilčki. Tako se imenuje tudi zbornik, ki je izšel ob 40-letnici ljubljanskega gledališča Pupilije Ferkeverk. Sicer pa so platnice omenjenega zbornika Večerova kulturna stran, natisnjena 26. novembra 1969.

Jela Krečič: Revolucija Pupilije Ferkeverk štirideset let pozneje
Delo / 22. 10 2009
Zajetna knjiga z besedo in izbranim dokumentarnim gradivom vsestransko osvetljuje delovanje omenjene skupine, še posebej njeno najodmevnejšo uprizoritev Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki (1969).

Iva Kosmos: Kanonizacija gole Mance
Dnevnik / 24. 10. 2009
Z uvrščanjem Pupilije Ferkeverk v kontekst drugih političnih in umetniških dogodkov šestdesetih let se je posebej ukvarjal Miško Šuvaković, ki je tudi kurator aktualne razstave Čas revolucije v galeriji Vžigalica. Šuvaković, ki se sicer nahaja nekje na pol poti med akterjem in opazovalcem nekega časa, saj je predstavo Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki videl kot petnajstletnik in se iz nje spominja le “gole Mance in kokoši”, razlaga umetniške skupine šestdesetih let kot fenomene hladne vojne, v kateri je bila Jugoslavija v posebnem položaju, v tako imenovani “tampon coni”. Nekdanja država naj bi namreč veljala za prostor emancipacije in svobode, do katerih dejansko nikoli ni prišlo, “čeprav so jih mladi dojeli resno in zares pričakovali njihovo realizacijo”.

Knjižne zbirke