Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 38
Naslov izvirnika: Communitas
Prevod: Gašper Malej
Spremna beseda: Boštjan Nedoh
17 x 24 cm, 165 strani, mehka vezava
© Maska, Ljubljana, 2017
ISBN 978-961-6572-47-7
Roberto Esposito: Communitas. Izvor in usoda skupnosti
Knjiga Communitas: izvor in usoda skupnosti (Einaudi, 1998, 2006) je Roberta Esposita umestila na mednarodni filozofski zemljevid zaradi izvirnega mišljenja skupnosti, filozofskega interesa, ki ga kasneje razvija in rekonfigurira med drugim v delih Immunitas: zaščita in negacija življenja (2002, slovenski prevod 2014) in Bíos: biopolitika in filozofija (2004, slovenski prevod 2015).
Esposito ne misli pojma communitas kot lastnino in niti ne kot posest, ampak kot nekaj, kar je odtegnjeno sebstvu: kot manko. Da bi konkretiziral svoj koncept,
Esposito mišljenje skupnosti, skupnega, izpelje iz latinske besede communitas, sestavljene iz besed cum (skupaj, z) in munus (breme, dolžnost): munus, ki si ga deli communitas, je torej dolg, zaobljuba, dar, primanjkljaj in dolžnost. Esposito izpelje svojo konceptualizacijo skupnosti predvsem v teoretskih disputih s Hobbesom, Rousseaujem, Kantom, Heideggrom in Bataillem, pri tem pa je (podobno kot drugi pripadniki t. i. italijanske radikalne politične teorije) nadaljevalec Foucaultovega koncepta biopolitike in eden njegovih najvidnejših sodobnih filozofskih dedičev.
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 38
Naslov izvirnika: Communitas
Prevod: Gašper Malej
Spremna beseda: Boštjan Nedoh
17 x 24 cm, 165 strani, mehka vezava
© Maska, Ljubljana, 2017
ISBN 978-961-6572-47-7
Odlomek iz knjige
Tisto, kar si po izvornem pomenu koncepta delijo člani communitas (upoštevaje večplastni, a gosti pomen munus), je prej razlastitev lastne substance, ki ni omejena na njihov »imeti«, ampak zajema in načenja sam njihov »biti subjekt«. […] [T]o, da skupnost ni vezana na neki »več«, ampak na neki »manj« subjektivnosti, pomeni, da njeni člani niso več istovetni s samimi sabo, pač pa konstitutivno izpostavljeni neki težnji, zaradi katere pritiskajo na lastne individualne meje, da bi od tam gledali na svoj »zunaj«. S tega zornega kota – ki preseka vso kontinuiteto »skupnega« z »lastnim« in ga poveže bolj z nelastnim – se v ospredje vrne lik drugega. Če subjekt skupnosti ni več »isti«, potem bo nujno neki »drugi«: ne neki drugi subjekt, ampak niz predrugačenj, ki se nikoli ne ustali v novi identiteti.
Roberto Esposito, Communitas
O avtorju
Delo Roberta Esposita (roj. 1950) je tesno povezano z neizmerno dinamično in živahno skupnostjo italijanske levičarske politične filozofije, ki je proizvod dejstva, da je (za razliko od drugih evropskih uporniških kulturnih kontekstov) v Italiji revolucionarno in prevratniško leto 1968 trajalo do konca 70. let, kot je nekje zapisal Antonio Negri. Esposito prihaja iz Neaplja in je rojen po drugi svetovni vojni, ki je njegovo mesto opustošila z neizmerno revščino in velikimi žrtvami. Svoj filozofski opus začne graditi sredi 70. let prejšnjega stoletja, skupaj s sopotniki in sopotnicami (Antonio Negri, Paolo Virno, Rossana Rossanda, Maurizio Lazzarato, Giorgio Agamben idr.) pa se začne uveljavljati predvsem po letu 2000, ko njihovi teoretski koncepti razpirajo lucidne premisleke o simptomatiki pozne faze kapitalizma.
Kazalo
Nič skupnega
Predgovor
STRAH
Ekskurz o Hobbesu
KRIVDA
Ekskurz o Rousseauju
ZAKON
Ekskurz o Kantu
EKSTAZA
Ekskurz o Heideggru
IZKUŠNJA
Ekskurz o Bataillu
Nihilizem in skupnost
Dodatek
Boštjan Nedoh
COMMUNITAS KOT KONSTRUKCIJA IMUNOSTI
Spremna beseda