Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 14
Urednik zbirke Emil Hrvatin
252 strani, 170 x 240 mm, 91 čb reprodukcij, broširano
©Maska, Ljubljana, 2004
ISBN 961-91078-6-1
Tomaž Toporišič: Med zapeljevanjem in sumničavostjo
Knjiga Med zapeljevanjem in sumničavostjo: razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču neposredno odpira možnosti za navzkrižno preučevanje statusa teorije gledališča, formacij iz zgodovine gledališča in potencialnih kontekstualizacij gledaliških del (postopkov, institucij, dogodkov) v slovenski kulturi po letu 1950. Izhaja iz teze, da slovensko gledališče med poznimi 50. leti in koncem 90. let opredeljuje značilna razkolniška napetost med tekstocentrizmom in scenocentrizmom.
Tekstocentrizem je poimenovanje za različne pristope zgodovine, fenomenologije, potencialnosti, hegemonij in moči modernističnega in postmodernega gledališkega teksta. Kot scenocentrizem lahko označimo heterogene in pluralne pristope zgodovine, eksistence ali hegemonije poznomodernističnega in postmodernističnega postdramskega (neverbalnega, fizičnega, ambientalnega, akcijskega, spektakularnega) gledališča.
S pomočjo teoretske platforme in iz nje izpeljane interpretacije natančno določenih in umeščenih zgodovinskih ali arheoloških slojev razlik znotraj slovenskega gledališča (a) od 50. let do konca 60.: od primata sodobne dramske pisave proti smrti literarnega gledališča, b) 70. leta: gledališče kot ritual in smrt literarnega gledališča, c) 80. leta: v objemu pogleda in besede in d) 90. leta: kriza teksta in »hegemonija heterogenosti«), knjiga vstopa v interpretacije spremenljivih interaktivnih odnosov gledališkega konteksta, gledališkega dela in možnih poetskih in ideoloških učinkov na predpostavljenih interpretacijskih slojih (zgodovinskih/arheoloških izsekih). Tako vzpostavlja taktiko navzkrižnega preiskovanja kulturnih in ideoloških identitet v polju slovenskega gledališča druge polovice 20. stoletja.
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 14
Urednik zbirke Emil Hrvatin
252 strani, 170 x 240 mm, 91 čb reprodukcij, broširano
©Maska, Ljubljana, 2004
ISBN 961-91078-6-1
Ideja konca
Slovensko gledališče po 50. letih je rezervat ali muzej sledi zahodne eksperimentalne gledališke umetnosti med številnimi uhajajočimi konci/smrtmi ali rekonstrukcijami in obnovami umetnosti gledališča. Razmerje dramskega in postdramskega je skrajno negotovo, odprto in izpostavljeno nepričakovanim sunkom destabilizacije. Po drugi strani se tematizira in analitično predstavlja ideja konca ali smrti gledališča, da bi se razkrilo, kako »smrt gledališča« ni dokončni metafizični konec gledališča kot umetnosti v filozofskem pomenu, ampak je govor o metafizičnih, teoretskih, političnih, poetskih in umetniško-gledaliških taktikah v okviru kriz, vzponov in padcev oziroma hegemonij modernističnega gledališča v slovenski kulturi. Konec ali smrt sta taktiki v polju gledališke prakse in njenih eksplicitnih ali implicitnih teoretizacij; sta trenutni mesti spopada med dramskim in postdramskim gledališčem za nacionalno ali internacionalno pozicijo.
Miško Šuvaković, »Ali gledališče lahko pokaže svoje meso, kosti, telo in kožo ali kaj se dogaja s teatrologijo, ko gledališče opazujemo skozi teorijo« (spremna beseda)
O avtorju
Tomaž Toporišič (1962) je dramaturg, esejist, teatrolog in kritik. Magistriral je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri prof. Ladu Kralju na temo Razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču 1969-1994. V zadnjem desetletju se je intenzivno ukvarjal s teorijo in prakso sodobnega gledališča, bil med leti 1997 in 2003 programski direktor SMG ter soustanovil festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos.
Kazalo
UVOD
METODOLOGIJE OD FORMALIZMA K SEMIOTIKI TER METODOLOŠKEMU PLURALIZMU IN OBNOVI TEORIJ
“KATERE TEORIJE? KATERO GLEDALIŠČE?”
OD DE SAUSSURA DO JAKOBSONA
LEVI-STRAUSS, BARTHES IN STRUKTURALIZEM
BARTHES IN POSTSTRUKTURALIZEM
PARADOKS SEMIOTIČNIH PRISTOPOV (KOWZAN, LICHTE, UBERSFELD)
SEMIOTIČNI AKCENTI V SLOVENSKI TEORIJI DRAME IN PERFORMANSA
PATRICE PAVIS IN KRIZA SEMIOTIKE (SEMIOLOGIJE)
SCHECHNER IN ANTROPOLOŠKA TEORIJA PERFORMANSA
ŠUVAKOVIĆ: DEKONSTRUKCIJA POSTMODERNISTIČNEGA DRAMSKEGA IN SCENSKEGA TEKSTA
HANS-THIES LEHMANN: TEKST IN POSTDRAMSKO GLEDALIŠČE
POSKUS SKLEPA: DEKONSTRUKCIJA SEMIOLOGIJE, METODOLOŠKA ODPRTOST IN TEORETSKI EKLEKTICIZEM
OD PETDESETIH DO KONCA ŠESTDESETIH, OD PRIMATA SODOBNE DRAMSKE PISAVE PROTI SMRTI LITERARNEGA GLEDALIŠČA
UVOD
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE – POSKUS GLEDALIŠČA V KROGU
GLEDALIŠČE AD HOC – SODOBNA DRAMATIKA KOT GLEDALIŠKI IMPULZ
ODER 57 – NOVA DRAMATURGIJA KOT GENERATOR NOVEGA GLEDALIŠČA
POHUJŠANJE MILETA KORUNA – IZTRGANJE DRAMSKEGA TEKSTA LITERARNEMU GLEDALIŠČU
SKLEP
SEDEMDESETA LETA: GLEDALIŠČE KOT RITUAL IN SMRT LITERARNEGA GLEDALIŠČA
PRIMER PUPILIJA FERKEVERK – HEPENING KOT “SMRT LITERARNEGA GLEDALIŠČA”
PRIMER JOVANOVIĆ: GLEJEV SPOMENIK G – REDUKCIJA TEKSTA IN NJEGOVA TRANSFORMACIJA V NEVERBALNE ZNAKE
PRIMER KRALJ: PEKARNIN POTOHODEC – RITUALNO GLEDALIŠČE KOT GLEDALIŠKI KORELAT POEZIJE
MED EKSPERIMENTALNIM IN RITUALNIM GLEDALIŠČEM
PRIMER ŠEDLBAUER – OBLIKE DIALOGA MED MODERNIM PISARJEM IN REŽISERJEM
EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE – IGRA MED POGLEDOM IN BESEDO
PRIMER ČRTOMIRKE – DRAMATIKA KOT KOLAŽ FRAGMENTOV
PRIMER LJUBIŠA RISTIĆ – TEKSTI KOT MOŽNI MATERIAL ZA PREDSTAVO
SKLEP
OSEMDESETA LETA: V OBJEMU POGLEDA IN BESEDE
NAMESTO UVODA
“DRUŽBA PODOBE” IN “PREVLADA VIZUALNEGA”
POSTOPNOST IZGUBLJANJA DOMINANTNOSTI TEKSTA ZNOTRAJ VEDNO BOLJ SKOPIČNEGA GLEDALIŠČA DRUGEGA SVETA
SPREMEMBA FUNKCIJE TEKSTA IN (SLOVENSKO) POLITIČNO GLEDALIŠČE OSEMDESETIH
POSKUSI PRESEGANJA RAZKORAKA MED UPRIZORITVENIMI TAKTIKAMI IN KONCEPTI SODOBNIH SCENSKIH UMETNOSTI TER DRAMATIKO
OD SPLOŠNEGA H KONKRETNEMU
PRIMER DUŠAN JOVANOVIĆ – DRAMSKA STRUKTURA (SCHILLER, CANKAR)
PRIMER LJUBIŠA RISTIĆ – RENOVACIJA POLJA POLITIČNEGA GLEDALIŠČA
PRIMER VITO TAUFER – AKCENTI V BARTHESOVSKO POSTDRAMSKO IN ARTAUDOVSKO GLEDALIŠČE PODOB
PRIMER SVETINA/PANDUR – HIPERESTETIZACIJA IN RERITUALIZACIJA POETIČNE DRAME
PRIMER DRAGAN ŽIVADINOV – RETROGARDIZEM DRAMATURGIJE PROSTORA
SKLEP
DEVETDESETA LETA: KRIZA TEKSTA IN “HEGEMONIJA HETEROGENOSTI”
NAMESTO UVODA
IZRINJANJE POLITIČNEGA KONTEKSTA IN KONEC PRIMATA TEKSTA ZNOTRAJ POLJA SCENSKIH UMETNOSTI
VDOR TEORETSKEGA DISKURZA (PSIHOANALIZE)
DRAMSKO (REPERTOARNO) GLEDALIŠČE DEVETDESETIH LET – UMIRJENI DIALOG MED DRAMATIKO IN GLEDALIŠČEM
PRIMER META HOČEVAR – DVOJNA PARAFRAZA (DUŠAN JOVANOVIĆ, HENRIK IBSEN)
PRIMER PANDUR DEVETDESETIH – GLAMOUR NEOBAROKA IN REDUKCIJA TEKSTA
SCENSKE UMETNOSTI “TRETJE GENERACIJE” – DETERITORIALIZACIJA TEKSTA IN PROZORIŠČE POKRAJINA
PRIMER BETONTANC – KO TEKST NADOMESTI FIZIČNA IGRA TELES
PRIMER KUŠEJ – DEMISTIFIKACIJA IN DEKONSTRUKCIJA CANKARJA
PRIMER BERGER – BRECHTOVSKO-LACANOVSKA DEKONSTRUKCIJA SPEKTAKELSKE FUNKCIJE
PRIMER EMIL HRVATIN – PERFORMATIVNOST TEORIJE
PRIMER DRAGAN ŽIVADINOV – SINTETIČNA UMETNOST KOT UTOPIČEN MODEL ZA ZUNAJPROSTORSKO ORBITALNO KULTURO
SKLEP
POSTSCRIPTUM K DEVETDESETIM: SUPREMAT
SKLEP
MED TEKSTOCENTRIZMOM IN SCENOCENTRIZMOM
SPREMNA BESEDA
Miško Šuvaković
ALI GLEDALIŠČE LAHKO POKAŽE SVOJE MESO, KOSTI, TELO IN KOŽO ALI KAJ SE DOGAJA S TEATROLOGIJO, KO GLEDALIŠČE OPAZUJEMO SKOZI TEORIJO
Knjiga v javnosti
Tina Kosi: Tomaž Toporišič: Med zapeljevanjem in sumničavostjo
Ampak / 7. 7. 2006
Toporišičeva knjiga je pregledana in izčrpna, prikaže vlogo in razvoj vpliva režiserja na drugačna branja dramske predloge, citira številne kritike in poročila, je bogato slikovno opremljena in ponuja dober vpogled v segment slovenskega gledališča, ki je bil nosilec novega, avantgardnega …
Mateja Pezdirc Bartol: Nov pogled na slovensko gledališče zadnjih 50 let
Primerjalna književnost, letnik 28, številka 2 / 20. 6. 2012
Avtor ne skriva želje po preglednem in sistematičnem ukvarjanju z izbrano tematiko, ki se sama po sebi upira klasifikaciji in historizaciji. /…/ Knjiga pa se lahko pohvali e z eno odliko. Tako kot smo to navajeni pri nekaterih tujih edicijah, npr. Patricea Pavisa ali Anne Ubersfeld, je tudi pričuje delo opremljeno z ilustrativnim gradivom, in sicer črno-belimi fotografijami z uprizoritev, ki so predmet avtorjeve analize.