Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 28
Prevod: Tamara Soban
Urednik zbirke: Janez Janša
191 strani
ISBN 978-961-6572-18-7
Zdenka Badovinac: Avtentični interes
Knjiga Avtentični interes je 28. izdaja v zbirki Transformacije in že četrta v seriji, ki odpira razprave o kuratorstvu in sodobni (vizualni) umetnosti. V njej avtorica Zdenka Badovinac, trenutna direktorica Moderne galerije, vzpostavlja pojem »avtentičnega interesa« kot načina angažiranosti sodobne umetniške inštitucije, ki v navezavi na spominjanje v kontekstu postfordističnega, globaliziranega sveta ohranja določeno zvestobo razliki, ki jo vzpostavlja lokalno, in se mu ob nasprotovanju mehanizmom ekonomske oz. politične premoči prizadeva omogočiti enakovreden dialog s svetom.
Prvo poglavje, Muzej, sestavljajo besedila, v katerih avtorica utemeljuje in analizira koncept muzeja sodobne umetnosti. Izbrana besedila opišejo stanje sveta umetnosti zadnjih desetletij, odnos do preteklosti ter povezanost med izhodiščnimi in sedanjimi koncepti. Osrednji del poglavja sestavljajo štiri besedila, ki pojasnjujejo sodobnost in njen muzej. Poglavje zaključujeta besedili, ki na primeru institucije, Moderne galerije, opišeta načine delovanja, ki jih galerija izbira v specifičnih družbenopolitičnih razmerah slovenskega prostora.
Tudi besedila, ki jih prinaša drugo poglavje – to je posvečeno tematiki vzhodnoevropske umetnosti –, so urejena tako, da od splošnega prehajajo k specifičnemu. Prvi del poglavja utemeljuje koncept vzhodnoevropske umetnosti, sledijo pa besedila, nastala ob Arteast razstavah, ki so bile posvečene vprašanjem telesa, forme, specifik zgodovinjenja in samozgodovinjenja ter vzhodnoevropske ženske. Poglavje zaključujejo specifične analize dveh avtorskih praks slovenske sodobne umetnosti, ki se dotikata vprašanj socialistične preteklosti, družbe in politike. Slednji besedili sodita tudi v koncept vzhodnoevropske umetnosti, vendar pa se kot avtorski poetiki seveda razprostirata veliko širše, na kar opozarjata tudi obe analizi.
Zbirka TRANSformacije, knjiga št. 28
Prevod: Tamara Soban
Urednik zbirke: Janez Janša
191 strani
ISBN 978-961-6572-18-7
Slovenski svet sodobne umetnosti
Muzej sodobne umetnosti ni univerzalen
v smislu njegovih zbirk in enotne zgodovine, ampak v smislu produciranja različnih kontekstov in mnoštva narativov. Muzej sodobne umetnosti mora služiti potrebam lokalnih prostorov, da lahko
stopajo v izmenjavo idej, ki poteka od ene do druge lokalnosti na globalni ravni.
Avtentični interes prostorov, ki šele vstopajo v intenzivnejše komunikacije s svetom, je nasprotje nacionalizmom ali ekonomski oz. politični premoči; zelo blizu je pogojem, ki omogočajo enakovreden
dialog z ostalim svetom. Eden od teh pogojev je simbolni kapital, ki ga določen prostor lahko ponudi globalni izmenjavi idej.
Zgodovinjenje pomeni mapiranje heterogenih zgodovin, ki se istočasno dopolnjujejo in prekinjajo. Zgodovinjenje ustvarja znanje, ki ves čas prekinja samo sebe. Eden od ciljev zgodovinjenja je usmerjen
proti metanarativu zgodovine.
Samozgodovinjenje je neformalni sistem,
katerega nosilci so umetniki, ki pogrešajo primerno kolektivno zgodovino in so zato prisiljeni iskati lastne zgodovinske in interpretacijske kontekste.
Zdenka Badovinac
O avtorici
Zdenka Badovinac se je rodila leta 1958 v Novem mestu. Diplomirala je iz umetnostne zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1987 je postala kustosinja za razstave v Moderni galeriji Ljubljana, ki jo vodi od leta 1993. Je kustosinja mnogih razstav slovenske in mednarodne umetnosti, leta 2000 pa je zasnovala prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti Arteast 2000+. Sistematično se ukvarja s procesi redefiniranja zgodovine in z vprašanji avantgardističnih tradicij sodobne umetnosti. Prvi tak projekt je bila razstava Body and the East – od šestdesetih let do danes (1998). Sledila je serija, imenovana Arteast razstave: Form-Specific, 7 grehov: Moskva–Ljubljana (2005; v sodelovanju z Viktorjem Misianom in Igorjem Zabelom), nato Prekinjene zgodovine, Zbirka Arteast 2000+23 (2006) in Šengenske ženske (2008). Njeni drugi projekti vključujejo: unlimited.nl-3 (2000), (un)gemalt (2002), ev+a 2004, Imagine Limerick, Open&Invited (2004), Democracies/the Tirana Biennale (2005). Nekajkrat je bila slovenska selektorica na Beneškem bienalu, leta 2002 pa kustosinja Avstrijskega paviljona na bienalu v São Paulu
Kazalo
Uvod
MUZEJ
Jelka Šutej Adamič:
Sodobna umetnost straši po domačiji: u3 − Weiblov izbor v Moderni galeriji
Moderna galerija po šestdesetih letih
Stičišča, imenovana sodobnost
Muzej sodobne umetnosti in produkcija konteksta
Muzej kot prostor (re)definiranja
Avtentični interes muzeja
Neformalne matrice delovanja Moderne galerije
Nevidno mesto
VZHODNOEVROPSKA UMETNOST
Izbrisani /priklicani spomin
Kakšna bo naslednja revolucija?
Bienali za pravičnejšo vidnost sveta
Body and the East
Form-Specific umetnost
Prekinjene zgodovine
Šengenske ženske
Kako važno je imenovati se Janez?
Šiška, International
Petja Grafenauer
Konstrukcija lastnega diskurza
Spremna beseda
Knjiga v javnosti
21. 3. 2012 : Avtenticni interes – pogovor o knjigi
Multimedijski center KIBLA, Maribor
Maja Megla: Simbolni kapital v globalni izmenjavi
Delo / 27. 10 2010
Avtorica je knjigo naslovila Avtentični interes tudi zato, da bi poudarila »razlikovanja v okviru istega postfordističnega sveta«. Ali kot pravi v enem od besedil: »Avtentični interes prostorov, ki šele vstopajo v intenzivnejšo komunikacijo s svetom, je nasprotje nacionalizmom ali ekonomski oziroma politični premoči; zelo blizu je pogojem, ki omogočajo enakovreden dialog z ostalim svetom. Eden od teh pogojev je simbolni kapital, ki ga določen prostor lahko ponudi globalni izmenjavi.«
Zdenka Badovinac
intervju / Lejla B. Njatin / Ambient / 20. 4. 2011
Moj avtentični interes je torej namenjen moji osebni rasti. Ta odnos pa bi lahko razširila na drugo raven in rekla, da vsakemu prostoru njegova umetnost pomaga k neki samorefleksiji. Vsak prostor pa si mora prizadevati, da tako umetnost omogoči. To pa je avtentični interes prostora, ki nima nobene zveze s tistim folklorističnim. /…/ Potem ko so se z odpiranjem novih prostorov, vzhodne Evrope, Južne Amerike in Azije, začela pojavljati nova znanja o zgodovini teh regij, seje začela krhati dominantna pozicija zahodne zgodovine umetnosti. Zanimati smo se začeli za različne zgodbe. Zgodovinjenje temelji na sočasnosti različnih zgodovin, ali kot mi rečemo zdaj, na pluralnosti narativov. Samozgodovinjenje pa se nanaša predvsem na dela nekaterih zhodnoevropskih umetnikov, ki so zaradi pomanjkljive lokalne zgodovine sami začeli iskati lastno lokalno tradicijo. Ne samo v likovni umetnosti, eden novejših tovrstnih zgledov je recimo rekonstrukcija Pupilije Ferkeverk Janeza Janše.