Urška Jurman in Polonca Lovšin (ur.), Ready 2 change

V okviru zbirke Transformacije je izšel zbornik Ready 2 Change, knjižni dokument istoimenskega projekta, ki sta ga Urška Jurman in Polonca Lovšin spomladi leta 2004 izpeljali v prostorih Centra in Galerije P74 v Ljubljani. Gre za refleksijo na kompleksen projekt, katerega rdeča nit sta bila raziskovanje in predstavitev možnih bivanjskih alternativ in samosvojih pristopov do sistemov, v katere smo vsakodnevno vpeti. Avtorici in urednici sta se osredotočili na principe neformalne, začasne in samooskrbne arhitekture, alternativne uporabe energije, paralelne ekonomije, samoorganizacije in medsebojnega sodelovanja ter na princip »naredi sam«.

Zaradi izrednega odziva vseh sodelujočih sta avtorici del projekta ohranili v obliki publikacije, v kateri je objavljena večina predavanj, ki so potekala v okviru projekta. Jože Barši v svojem tekstu govori o nekaterih svojih umetniških projektih (Hiša, Stranišče, Nenavadne dvojice idr.), v katerih raziskuje razmerja med umetnostjo, njeno funkcijo in vsakdanjim življenjem. Andrej Detela predstavlja raziskave, ki jih opravlja na področju razvoja elektromotorjev za električna vozila nove generacije in možnosti alternativnih izvorov električne energije. cym se predstavlja z izborom fotografij, ki jih je beležila v času njenega bivanja v začasni rezidenci Ready 2 Change. Oliver Kochta Kalleinen na primeru projekta Micronations Summit, ki ga je leta 2003 ko-kuriral v Helsinkih, obravnava pojav »do it yourself« držav, katere umesti z zgodovinsko navezavo na utopističnih skupnosti v ZDA v 19. stoletju. Janez Koželj povzema raziskavo s področja degradiranih urbanih območij v Slovenijii, ki predstavljajo spremenljivo komponento mesta. Mateja Medvedič obravnava idejo efemernega v arhitekturi in urbanizmu in se pri tem osredotoča na prednosti, uporabnosti, in duhovitosti akcij in prostorskih intervencij, katerim je ideja začasnosti pomembnejša od ideje večnosti. Marko Pogačnik govori o zaključnem obdobju delovanja skupine OHO, ko so leta 1970 izstopili iz sveta/institucije umetnosti in ustanovili komuno oziroma Družino v Šempasu, kjer so prepletli umetnost in življenje. Tekst Marjetice Potrč, ki izhaja iz njenega dela v Caracas Case Project v Caracasu v Venezueli, govori o neformalnem mestu in neformalni ekonomiji. Igor Zabel pa predstavlja skupinsko razstavo Individualni sistemi, ki jo je kuriral v sklopu Beneškega bienala leta 2003. Razstava obravnava razmerje med umetnostjo kot avtonomnim sistemom in družbenim kontekstom in tematizira pozitivne-utopistične in negativne-antagonistične aspekte ideje (urejenega) sistema kot bistvenega dela moderne.