Crystalll

CRYSTALLL problematizira dekorativno funkcijo predstave. Kot “dekorativno funkcijo” predstave pojmujemo njeno formalno razsežnost, zmožnost, da nam ponudi vizualni užitek kot takšen, brez vsakršnega diskurzivnega namena, kot je definiranje estetike skozi njene formalne lastnosti (dekorativno se v tem primeru kaže kot nekoristno, osvobojeno reprezentacijskih vlog). Dekorativni objekt ne predstavlja nobenega drugega koncepta, zgolj samega sebe, pri čemer dopušča le takšno kontemplacijo o sebi, ki je brez vsake povezave z odsotnim objektom. Njegovo ozadje je “spektakelska funkcija”, zmožnost, da uroči, prek katere lahko predstava vsrka svoje občinstvo. Spektakularen ornament, ne da bi opisal nobeno drugo idejo kot zgolj svoje lastno bivanje, potemtakem ponudi estetsko izkušnjo brez objekta. Crystalll je spektakularen ornament, ki implementira kritiko − ne scenskega objekta, marveč njegove percepcije. Ko gre za gledalca, je naše prizadevanje dvojno: prizadevanje za privlačnost, fascinacijo s samouresničitvijo spektakularnosti, ter za zavedanje in čudenjem nad tem stanjem. Obe smeri je mogoče izpolniti z istimi prvinami, brez predlaganja kritike reprezentiranega objekta, marveč s tem, da občinstvo spodbudimo h kritiki njegovega lastnega pogleda. Zanima nas kritično razmerje, ki ne moralizira o takšnih reprezentacijah, pač pa zaseje dvom v predstave in izkušnjo. CRYSTALLL raje, kot da bi usmerjal vse prvine v eno smer, ustvarja konflikt, ki ne kliče po rešitvah. CRYSTALLL se ponuja kot nenehna praksa spajanja s spektakularno prvino in hkratnega distanciranja od nje.

CRYSTALLL
se iskri kot dragulj v vitrini.

CRYSTALLL
govori o dekoraciji in olepševanju kot formalističnih strategijah.

CRYSTALLL
je raziskava glorifikacije telesa v okviru konvencionalnih reprezentacij.

Ples, plesalec, luči in scenografija so dragoceni, dekorativni, eksotični objekti.

CRYSTALLL
je solo za plesalko.

CRYSTALLL
med privlačnostjo estetske izkušnje in zavračanjem pozicije občudovanja, ne da bi komentiral, predlaga kontemplacijo kot kritiško izkušnjo.

Delo CRYSTALLL je bilo ustvarjeno kot predstava v črni škatli, s čimer se je neposredno nanašalo na zgodovino odrskih reprezentacij ženskih teles, pri čemer je svetlobne učinke uporabljal kot podporo magičnemu videzu “nedosegljivega bitja”. Odločili smo se razviti tudi galerijsko ali različico bele škatle, da bi več vložili v objektno razmerje, kakršnega je narekovalo delo. Enak pomen skulptur in plesalke tukaj postane še očitnejši; naš namen je s prezentacijami umetniških objektov kar naprej vzbujati občudujoč pogled občinstva. S tem povabimo gledalca, naj se potika naokrog, opazuje podobe in situacije ter svoja lastna pričakovanja in razmerja do lepote, ženskosti in plesalke, ki postane objekt estetske fascinacije.