Gejm

01.10 pet 20:00 / Nova pošta

2.10 / 20:00 – Nova pošta3.10 / 20:00 – Nova pošta

Dokumentarna predstava
Režija: Žiga Divjak
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Maska (v okviru projekta Nova pošta)
Premiera: 10. 06. 2020

Ljudje, ki so prepešačili pol sveta, da bi pobegnili pred vojnami, preganjanjem, nasiljem in uničujočo revščino, zadnjih dobrih sto kilometrov poti, poti, ki jih v Bosni in Hercegovini še loči do Evropske unije, imenujejo gejm (iz the game – igra). Gejm nima pravil, zakoni ne veljajo, policijska pooblastila so neomejena, nasilje vse brutalnejše, nevarnosti vse večje, možnosti pa vse manjše in poti čedalje bolj oddaljene …

Številni poskušajo večkrat, tudi dvajset-, tridesetkrat: enkrat jim mora uspeti. Za marsikoga se gejm konča usodno. Na naših mejah je po dostopnih podatkih življenje do zdaj izgubilo okoli dvajset ljudi. Avtorski projekt Gejm bo preizpraševal vlogo in odgovornost Slovenije in njene mejne politike za življenje in usodo ljudi na begu.

Dokumentarna predstava
Režija: Žiga Divjak
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Maska (v okviru projekta Nova pošta)
Premiera: 10. 06. 2020

Nagrade

Veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo prejme uprizoritev
Gejm v režiji Žige Divjaka v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Uprizoritev Gejm od nas ne pričakuje niti empatije niti moralne opredelitve, ampak dosledno spoštovanje zakonov, ki določajo civilizacijske standarde. Vrhunski igralski ansambel skupaj z umetniškimi in tehničnimi sodelavci ustvari silovito gledališče, ki brani človečnost ter temeljna načela evropske civilizacije in kulture. Uprizoritev na vznemirljiv način priča o veliki tragediji migrantov, izročenih neusmiljenim postopkom državnih organov in evropskih državljanov. To je predstava, ki ne govori le o Sloveniji, temveč tudi o Evropi in svetu, ter alarmantno sporoča, da je rdeča linija prekoračena.
Odločitev sprejeta soglasno.

Borštnikova nagrada za najboljšo režijo
Živa Divjak za režijo uprizoritve Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Žiga Divjak brezkompromisno režira Gejm in vse uprizoritvene elemente povezuje v vznemirljivo in pretresljivo celoto. To je njegov “tour de force”, ki združuje ustvarjalno moč in globok človeški angažma. Njegov režijski postopek je drzen in brezkompromisen. Pri delu tvega, prav tako kot liki v njegovi predstavi tvegajo svoja življenja. V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu. Ustvari urgentno uprizoritev, ki se bori proti prevladi politične, fizične in estetske brutalnosti.
Odločitev sprejeta soglasno.

Matej Puc v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega
Z vlogami v uprizoritvah Gejm in Sedem dni Matej Puc pokaže bravurozno igralsko tehniko, izjemno moč v emocionalni artikulaciji likov ter sposobnost variiranja različnih stilskih in žanrskih registrov igre. V uprizoritvi Gejm je ostro diferenciral nevtralni, pripovedni izraz in pretresljivo oblikoval migrantske izpovedi. V uprizoritvi Sedem dni se njegova igra giblje v razponu od prepričljivega oblikovanja dramskega konflikta v prizoru z ženo do tehnične bravuroznosti v nevrotično pospešeni izpovedi osamljenega človeka.
Odločitev sprejeta soglasno

Borštnikova nagrada za scenografijo
Igor Vasiljev v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Igor Vasiljev ni le scenograf uprizoritve Gejm, ampak avtor koncepta prostora, ki je eden najbolj značilnih elementov režiserjeve zamisli. Ozka pista za igralce, na kateri so označene državne meje prostora, iz katerega prihajajo pričevanja in ki razdvaja publiko na dva dela, ni le metafora meje, največje travme, s katero se soočajo begunci. Omogoča tudi konfrontacijo gledalcev s seboj, kar je jasen znak, da to ni samo predstava o migrantih, temveč tudi o nas in naši odgovornosti za njihovo tragedijo. S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo – “zemljevid” umiranja beguncev.
Odločitev sprejeta soglasno. 

Borštnikova nagrada za dramaturgijo
Katarina Morano v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Dramaturginja uprizoritve Gejm Katarina Morano je ustvarila formalno čisto in pomensko obarvano dramaturško strukturo. Njeno osnovno načelo je repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev, nadaljujejo pa se z igralskim osebnim doživljajem njihovih krutih usod. Učinek komaj znosnega trajanja in dramaturgije ponavljanja ni le v racionalnem soočanju gledalcev z dejstvi, temveč v tem, da se v duhu postdramske gledališke političnosti znajdejo v situaciji fizičnega nelagodja, kar je le neznaten del fizičnih in mentalnih izzivov, ki jih izkušajo begunci.
Odločitev sprejeta soglasno. 

Borštnikova nagrada za glasbo in oblikovanje zvoka
Blaž Gracar v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega
Ne glede na to, ali gre za mračno, zloslutno glasbo, lajanje besnih psov ali katerikoli drug zvok, Blaž Gracar odmerjeno ustvarja zvočne pokrajine, ki pretanjeno sooblikujejo dramske situacije kot organski del gledališke uprizoritve. Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo ter drži gledalce v svojem primežu tudi po koncu uprizoritev.
Odločitev sprejeta soglasno. 

Gejm v javnosti

Brina Jenček: Gejm over
Radio Študent / 22. 6. 2020
Napornost študija se zrcali na obrazu igralcev, ki v prvi osebi pripovedujejo osebne zgodbe udeležencev gejma. […] Igralci so tisti element, ki je ključen za to, da zgodbe, ki jih pripovedujejo, zares oživijo pred našimi očmi v vsej svoji krutosti in grozljivosti. […] Gejm je predstava, ki predstavi dejstva. S tem ko se izogne pretirani sentimentalnosti in moraliziranju, doseže ganjenost gledalca in željo po ukrepanju, željo po spremembah. Vprašanje pa je, ali je to dovolj. Bo predstavo videl kdo od odgovornih za zločine, ki se dogajajo nad begunci v Sloveniji? Od odgovornih za umrle begunce v Kolpi? Se bo odprla kaka javna debata o tej problematiki? […] V vsakem primeru je izjemnega pomena to, da je nastala predstava, ki vsaj poskuša nekaj spremeniti. Če ji bo to uspelo, pa bo pokazal samo čas.

Gregor Butala: Kritika avtorskega projekta Gejm: O ciničnem poigravanju s človeškimi življenji
Dnevnik / 17. 6. 2020
Kronološko razvrščene zgodbe so si sorodne v opisih mučne brezizhodnosti položaja, v katerega so zataknjeni protagonisti, enako po njihovih spominih na surovost policije in ‘preslišane’ namere po prošnji za azil, po drugi pa premorejo tudi osebno noto, ki te usode približa gledalcem. Nizajoče se izpovedi se postopno nalagajo druga na drugo, kot se na igralni površini […] polagoma nabirajo razni predmeti, ki tako ali drugače ilustrirajo posamične epizode […], te pa medtem postajajo vedno bolj srhljive […] – in pretresljive.
Vsaj del tega učinka zagotovo izhaja iz premišljene ‘skoposti’ uprizoritvenih sredstev; vsebini primerno je namreč dogajanje na odru v osnovi zreducirano na ‘človeka, ki govori’ (kar je pogosto tudi še edino, kar je ostalo številnim migrantom), hkrati pa se tematika gledališko zrcali tudi v stopnjevanem ponavljanju ‘enakega’, kar gledalca morda izčrpava na podoben način kot migrante začarani krog, v katerega so ujeti. Toda to pač ni predstava, ki bi želela biti prijetna – v resnici se začne ravno skozi omenjeno ‘togost’ odstirati tudi spoznanje o popolni brezbrižnosti ‘sistema’ do pravnih in etičnih načel, ki se vse bolj razrašča tudi na našem lastnem pragu.

Melitea Forstnerič Hajnšek: Predstava Gejm: Srhljiva konotacija pojma igre
Večer / 16. 6. 2020
[Predstava z] minimalnimi gledališkimi sredstvi, predvsem narativnimi, dosega izjemne učinke. Je vrhunski zgled dokumentarnega teatra tako po izboru in strukturi narativnega materiala (odlična dramaturška zasnova Katarine Morano) kot po izpovedno sugestivnih igralskih prispevkih skoraj vseh protagonistov. Angažirano, prepričljivo razgaljajo nemoč demokratičnih institucij države. […] Sledimo blizu dvajsetim individualnim, prvoosebnim izpovedim beguncev in begunk, ki so si v svoji tragiki in hkrati neuklonljivem, nečloveškem vztrajanju zelo podobne, kar še podčrta njihovo grozljivo verodostojnost. Objektivizirani pripovedi o dogodku zmeraj sledi osebna izpoved, odlaganje osebnih rekvizitov na talni zemljevid, ki deluje kot igralna tabla, bodisi mokre obleke, mobitela, čevljev. Ta del je izrazno najmočnejši. […] Ponavljajoči se narativni postopek še utrjuje brezizhodnost, sizifovsko srhljivost migrantskih usod. Zgodbe same so tako močne, da je vse drugo sekundarno.

Petra Tanko: Gejm. Ocene
Radio Slovenija / 11. 6. 2020
Beseda gejm, igra, po ogledu včerajšnje predstave dobiva grozljive in tragične razsežnosti. Saj kaže na to, da človeško življenje ni nič več kot figura na igralni plošči. Vendarle pa navdaja z upanjem, saj se prav ta figura napaja z brezkončnim uporom in življenjsko silo, ki traja, dokler se življenje ne konča. […] V predstavi Gejm je uprizorjenih nekaj več kot dvajset zgodb ljudi, ki poskušajo, poskušajo, poskušajo. Ne klonijo. Pričevanja o mučenju in poniževanju so grozljiva. Med seboj so si zelo podobna. Režiser se ob tem sprašuje, ali ta početja, ki so v nasprotju s sistemom, ne kažejo prav tega, da so vodena in izvedena načrtno in sistematično. Predstava je uprizorjena z dokumentarno askezo v vseh elementih uprizoritve. Česa drugega njena sporočilnost tudi ne bi prenesla.

Anja Radaljac: Gejm. Ocenjujemo
Delo / 10. 6. 2020
Besedilno je predstava zelo močna. Pričevanja o policijskem nasilju so tako emocionalno kot spoznavno močna sama po sebi, gledališka predstava pa z njimi odpre prostor individualnim glasovom, ki so sicer v družbi preslišani. Hkrati sta za predstavo ključni izvrstno premišljena organizacija in izbira besedil. […] Prav enotna struktura izpovedi ter neenoten kraj dogajanja odpirata vprašanje, ali je tovrstno policijsko nasilje sistematizirano in morda zaradi postopkov obstaja neki konsenz na državni ravni; če policijske enote ravnajo enako na različnih koncih države – po čigavem navodilu ravnajo tako? Natanko skozi organizacijo besedil predstava Gejm implicitno poda komentar dogajanja in ga umesti v širši družbeni kontekst. [… To je] pomembna predstava, ki v času, ko politika zahteva ‘poostritev nadzora na meji’, osvetljuje obstoječe stanje, ki pomeni popoln zlom temeljnih načel pravnega in etičnega delovanja.

Tajda Lipicer: Gejm
Koridor – križišča umetnosti / 24. 8. 2020
Pripovedi, ki se vrstijo v tem zaporedju, so boleče, nakopičene, sunkovito plasirane, odpripovedovane v enem zamahu. Čeprav vsaka pripoved vsebinsko odmeva kot enak korak, ki je nekoga stal poraza, vsak naslednji zareže z drugačnim avtorsko-interpretacijskim ritmom.

Ustvarjalci

Režija: Žiga Divjak
Zasedba: Primož Bezjak, Sara Dirnbek, Maruša Oblak, Matej Puc, Vito Weis
Pomoč pri raziskavi: Maja Ava Žiberna
Asistenca režije: Ana Lorger, Nika Prusnik Kardum
Dramaturška sodelavka: Katarina Morano
Scenografija: Igor Vasiljev
Kostumografija: Tina Pavlović
Glasba, oblikovanje zvoka in videa: Blaž Gracar
Svetovalka za jezik: Mateja Dermelj
Prevod po tonskem posnetku: Barbara Skubic
Oblikovalec luči, tehnični vodja predstave in rekviziter: Igor Remeta
Producentka in vodja predstave: Tina Dobnik

Zahvaljujemo se: Behnazu Aliesfahanipourju, Hamzi Azizu, Khalidu Aliju, Zaherju Aminiju, Desmondu, Rezi, družini Ahmmad, Mihi Turku, Aneli Dedić, Nidžari Ahmetašević, Mihi Blažiču, Barbari Vodopivec, Urošu Škerlu Krambergerju, Kristini Božič, Aljažu Vrabcu, Urši Regvar, Andražu Rožmanu, Dinu Bauku, Faili Pašić Bišić, Mileni Zajović Milki, Françoisu (Zdravniki brez meja), Simonu Campbellu, Mateju Povšetu, Dubravki Vranjac, Marku Pogačarju, Tini Zorman, Ivanu Šelihu, Brunu Álvarezu, Acu Todoroviću, Ivanu Šikori, organizacijam Info Kolpa, Are You Syrious, No Name Kitchen, Border Violence Monitoring, Pravno-informacijskemu centru nevladnih organizacij, Varuhu človekovih pravic RS, še posebej pa stanovalcem Azilnega doma Vič, ki so z nami delili svoje zgodbe, in ljudem na poti, ki smo jih spoznali v Veliki Kladuši in Bihaću.

Pretekle izvedbe

2021
03/07 Zagreb, Perforacije festival
24/06 Festival Bortšnikovo srečanje
30/05 Mladinsko gledališče
27/05 Mladinsko gledališče
02/03 Splet
13/02 Splet
09/02 Splet
20/01 Splet
19/01 Splet
16/01 Splet
2020
18/10 Nova pošta
11/09 Slovensko mladinsko gledališče
10/09 Slovensko mladinsko gledališče
05/09 Kostanjevica na Krki
02/09 Slovensko mladinsko gledališče
01/09 Slovensko mladinsko gledališče
31/08 Slovensko mladinsko gledališče
30/08 Slovensko mladinsko gledališče
29/08 Slovensko mladinsko gledališče
28/08 Slovensko mladinsko gledališče
23/06 Slovensko mladinsko gledališče
22/06 Slovensko mladinsko gledališče
20/06 Slovensko mladinsko gledališče
19/06 Slovensko mladinsko gledališče
17/06 Slovensko mladinsko gledališče
16/06 Slovensko mladinsko gledališče
15/06 Slovensko mladinsko gledališče
13/06 Slovensko mladinsko gledališče
12/06 Slovensko mladinsko gledališče
10/06 Slovensko mladinsko gledališče / PREMIERA

Poglej tudi

  • Zadnji projekti
  • Kolektiv PENG! na Novi pošti
  • knjiga = dogodek
  • Zračni most
  • ..Maska ..100 let ..200 številk
  • Finale
  • Prekarnost ali samoupravljanje?
  • Parquet Ball / Nad parketom
  • 100 let Maske
  • Seks in gledališče
  • Festival performansa
  • Vsi projekti