Sokol!

Plesna predstava
Koncept in izvedba: Iztok Kovač, Janez Janša
Produkcija: EN-KNAP
Premiera: 15. 10. 2013, Španski borci

Koreograf Iztok Kovač, ustanovitelj pomembnega plesnega ansambla EnKnapGroup iz Ljubljane, ter direktor, gledališki teoretik in performer Janez Janša, se zdaj, pri svojih petdesetih, vračata v kultni solo Kako sem ujel Sokola iz leta 1991. Nemogoče je stopiti v isto reko, in tega niti ne poskušata. Originalni solo je zgolj okvir za njune sedanje ideje o umetnosti in staranju, in temelj za njuno iskreno pričevanje o človeških mejah. Izvirna koreografija je čudovit izgovor za praznovanje plesa in za to, da zopet stojita na odru. Za perfekcionista Kovača, ki telo razume kot močen in spreten stroj, to ni lahko. Bori se in se skozi koreografijo sooča s produkcijo iz svoje mladosti, ter tudi z Janšo, ki mu nasprotuje. Janša je tisti, ki Kovača spet nagovori k plesu, k preverjanju omejujočega prepričanja, da staranje za plesalca neizogibno pomeni zaton umetniške kariere.

Plesna predstava
Koncept in izvedba: Iztok Kovač, Janez Janša
Produkcija: EN-KNAP
Premiera: 15. 10. 2013, Španski borci

Sokol danes

Na odru nista utrujena in razočarana moška. Njune telesne pripravljenosti tudi danes ni mogoče spregledati. Toda še dragocenejše je njuno igrivo soočenje z lastno preteklostjo, oziroma, natančneje, z njunimi preteklimi ideali.
Njuno nepretrgano podajanje replik drug drugemu poteka v prijaznem in kulturnem tonu; vprašanja o preteklosti in prihodnosti zastavljata brezskrbno in očarljivo provokativno, kot dva prijatelja, ki se zbadata. Poigravata se z relativnostjo svojih menj in predstav o tem, zakaj danes potrebujemo plesno umetnost. Pod vprašaj postavljata tako svoje odlike kot pretekle ambicije. Zapeljiva, a večinoma igriva slikovita pripoved je dinamična ne le zaradi njunih nasprotujočih si mnenj, pač pa tudi zaradi različnih umetniških usmeritev in različnih temperamentov.

S plesnim solom, zaradi katerega je slovenska plesna umetnost postala prepoznavna v tujini, se vračata v začetke, ki so oblikovali neodvisno plesno sceno v Sloveniji po padcu socializma in razpadu nekdanje federativne Jugoslavije. Tako je njuna opredelitev samih sebe tedaj in danes večplastna. Sodobni ples, ki kot žanr utira novo smer, osvobojen pritiskov tradicije in starih plesnih tehnik, zdaj opredeljuje sam sebe. Novo nastali narod išče svojo identiteto in svoje mesto znotraj širše celote – Evrope – ter tudi neodvisnost. In mladi umetnik leti k nečemu, v čimer vidi obljubo popolne svobode. Vsaka samoopredelitev ima skupen vidik – željo po neomejevanju in po prostoru, v katerem bi lahko prikazal svoje prednosti, tako kot sokol.

Skoraj četrt stoletja je minilo od premiere Kako sem ujel Sokola. Kje sta ustvarjalca danes in kako je videti današnja umetniška scena? Iztok Kovač je tudi pri petdesetih gibljiv in hiter, Janez Janša pa enako igriv in poln presenečenj, kot je bil nekoč. Oba sta spoznala tako lastne omejitve kot tudi omejitve lokalne umetniške scene. Nekaj teh omejitev sta pričakovala od vsega začetka, in sta jih v začetku 90. že preroško napovedala. Marsikaj, kar sta pozneje odkrila, se je izkazalo kot navdihujoče za bodoče ustvarjanje. In prav s to zavestjo ponovno vstopata v staro obliko, ki jo krojijo potrebe po spontani, morda celo naivni mladostniški umetniški eksploziji. Izkušnja pleše z roko v roki z mladostno energijo.

Sta lepota in agilnost človeškega giba, ki so ju so naši dedje gojili v okviru telovadnih klubov Sokol, nepovratno izginili, medtem ko je družba še vedno obsedena s predstavami o zmogljivem, zdravem in občudovanja vrednem telesu? Sokol! je nikoli končano prizadevanje k popolnosti, vztrajanje v gibanju in trud, da se gibanje nikoli ne bi ustavilo.

»Ustvarjalna in življenjska kilometrina Kovača, Janše in vseh prisotnih v projektu Sokol! je fascinantna, osupljiva. Pripeljala ju je do predstave, ki je preprosto ne smete zamuditi.«
(Jedrt Jež Furlan, Dnevnikov Objektiv)

»Obnovljeni solo Kako sem ujel Sokola je koreografija spominov in spoznanj, je duhovit performans plesa, igre in diskusij o teoriji ter praksi sodobnega plesa …«
Daliborka Podboj, portal Paradplesa.si)

Ustvarjalci

Koncept in izvedba: Iztok Kovač, Janez Janša
Glas: Nada Vodušek
Gostje na posnetkih: Jonathan Burrows, Julyen Hamilton, Mateja Rebolj, Renata Salecl

Oblikovanje svetlobe in tehnična izvedba: Luka Curk
Kostumografija: Valter Kobal

Glasba: zvočni posnetki iz predstave Kako sem ujel Sokola
Oblikovanje zvoka: Tomaž Grom
Asistentka pri gibu: Tanja Skok

Izvršna produkcija: Marjeta Lavrič
Produkcija: EN-KNAP
Koprodukcija: Maska Ljubljana

V predstavi so uporabljene video izjave: Jonathana Burrowsa, Julyena Hamiltona, Mateje Rebolj in Renate Salecl
Kamera: Nina Bučuk, Janez Janša, Carme Renalias, Anna Berger
Montaža posnetkov: Julyen Hamilton, Amini Weber, Omar Ismail
Grafika: Omar Ismail
Prevodi v slovenščino: Marija Zidar
V predstavi je uporabljen posnetek iz predstave »The Immaterial World« Julyena Hamiltona (izvedba v Seattlu, ZDA, 2012).

V predstavi so uporabljeni osebni zapiski Iztoka Kovača iz leta 1991 ter besedila: Simona Karduma »Not bad, Ico«, Slovenske novice, 16. 01 1992, Judith Mackrell »A foreign dream of liberation«, The Independent, 6. 05. 1993, Alda Milohnića »Agent slovenskega sna«, Dnevnik, 23.10 .1992.

V predstavi je uporabljena skladba Venček Narodnih II avtorja Vilija Fajdige iz albuma: Za fuk pa špila gramofon, izdanega pri založbi Nika septembra 2009. Uporabljeno z dovoljenjem.

Zahvaljujemo se:
Jonathanu Burrowsu, Julyenu Hamiltonu, Janezu Janši, Hotimirju Knificu, Anji Planišček, Mateji Rebolj, Renati Salecl, Juliji Travančić, Aminu Webru, projektu Motionbank, MG+MSUM in Sever&Sever.

Predstava je nastala s finančno podporo Mestne občine Ljubljana – Oddelka za kulturo ter Ministrstva za kulturo RS.
br /

Predstava v javnosti

Jela Krečič: Iztok Kovač in Trbovlje, njegov naravni Hollywood
Delo / 12. 5. 2013
V osemdesetih sem zapustil Jugoslavijo. Hotel sem raziskati, kaj vse se ponuja za železno zaveso. Tako sem prispel na rotterdamsko plesno akademijo, jo hitro zapustil, udeleževal sem se avdicij, sodeloval pri manjših in večjih projektih. To raziskovanje je trajalo več let, do predstave Achterland, ki sem jo delal s skupino Rosas. Takrat sem zadnjič plesal za drugega koreografa. Zatem sem se vrnil v Trbovlje, kjer sem seciral svoje pridobljeno znanje in postopoma razvil prvi gibalni izraz. Leta 1991 sem ga artikuliral s solom Kako sem ujel Sokola, ki mi je odprl vrata v tujino z gostovanji …

Jedrt Jež Furlan: Kilometrina, modrost žlahtnost
Dnevnik / Objektiv / 19. 10. 2013
Ustvarjalna in življenjska kilometrina Kovača, Janše in vseh prisotnih v projektu Sokol! je fascinantna, osupljiva. Pripeljala ju je do predstave, ki je preprosto ne smete zamuditi. Čas med originalom in Sokolom! Je čas zorenja, raziskovanja, nenehnega dela, discipline. Humor v originalni predstavi se je manifestiral skozi ironijo, kombinacijo glasbe, prizorov, takrat mladostno vzdržljivega in še vedno zahtevnega Kovača.

Daliborka Podboj: Sokola Janez Janša in Iztok Kovač vsak na svojem bregu
Parada plesa / 13. 11. 2013
Koreografija spominov in spoznanj Iztoka Kovača in Janeza Janše je zgodba ter uprizoritev, ki se bo vsakič malce drugače spletala in razpletala, ko pa si avtorja puščata in še sproti odpirata nove prostore za še ne obnovljene spomine in spoznanja, saj je ob toliko izkušnjah ena ura odrskega sija gotovo premalo.

Janja Juvan: Sokol po Sokolu
Večer / 18. 10. 2013
“Solo je obračun s samim sabo,” je ob premieri Sokola dejal Iztok Kovač, umetniški vodja zavoda En-Knap in Španskih borcev. Če je Kovač ob svojem prvem celovečernem solu Kako sem ujel sokola “obračunaval” s seboj, ker se mu je, kot pravi, “nabralo preveč balasta in sem ga moral počistiti,” je tokrat s pomočjo Janeza Janše alias Emila Hrvatina ustvaril “trailer originala”.

Sokol ali parazit?
Radio študent / 18. 11. 2013
Iztok Kovač: No, ples je po definiciji podvržen diktatu današnjega časa, veščina, lepota, vse preveč opevana mladost, kljub temu ne, mladim ustvarjalcem čas ni naklonjen, ampak v predstavi govoriva ravno o tem, da je ples edina umetnost, ki jo noben slikar, pisatelj, režiser, igralec, skladatelj ne zaključi svoje kariere pred 50., medtem ko je plesno telo na odru nezaželeno, nekonkurenčno že dosti prej in ravno to staranje plesnega telesa je postalo recimo zdaj tema ki sva jo izpeljala iz originala. Po drugi strani je pa ta izkušnja, ki si jo v teh letih izgradil, naredil, ki ni uporabljena v plesu, lahko en blazno močen izziv za plesalce, ki se še želijo preizkušati kasneje v zrelih letih in ta izkušnja je definitivno nenadomestljiva, jo mlad plesalec v bistvu sigurno ne more imeti.

Pretekle izvedbe

2019
26/10 Zoom festival, Reka (HR) / Filodrammatica
26/09 Španski borci
2018
24/02 Narodni dom Maribor
2017
26/03 Tanzmainz festival #2, Staadtheater Mainz (Nemčija)
23/03 Tanzquartier Wien / Halle G (Dunaj, Avstrija)
17/03 Španski borci
2016
01/06 ZPC – Zagrebački plesni centar, Zagreb
31/05 Španski borci
19/02 Španski borci
18/02 Španski borci
2014
15/10 4 + 4 Days in Motion, Praga (Češka) 19. Mednarodni festival sodobne umetnosti Praga
28/09 Andrej Bagar Theatre – Studio Festival Divadelna Nitra 2014 (Slovaška)
23/09 Španski borci
29/03 Španski borci, Festival Pregled EKG
28/03 Španski borci
27/03 Španski borci, Festival Pregled EKG
31/01 Delavski dom Trbovlje
20/01 Španski borci
2013
27/11 Španski borci
19/11 Španski borci
18/11 Španski borci
17/11 Španski borci
03/11 Španski borci
22/10 Španski borci
16/10 Španski borci
15/10 Španski borci

Poglej tudi

  • Zadnji projekti
  • Kolektiv PENG! na Novi pošti
  • knjiga = dogodek
  • Zračni most
  • Gejm
  • ..Maska ..100 let ..200 številk
  • Finale
  • Prekarnost ali samoupravljanje?
  • Parquet Ball / Nad parketom
  • 100 let Maske
  • Seks in gledališče
  • Vsi projekti