Javno pismo zavoda Maska ob izpadu iz programskega sofinanciranja Ministrstva za kulturo

Prejšnji teden smo nevladne organizacije, ki smo se prijavile na štiriletni programski razpis za uprizoritvene umetnosti na Ministrstvu za kulturo, prejele odločbe o sofinanciranju. Osmim organizacijam, število je bilo že spočetka predvideno, je bilo sofinanciranje odobreno – tem čestitamo in jim želimo uspešno delo. Številne pa so zavrnili – mdr. zavod Maska, zavod Delak, zavod Emanat, društvo Mesto žensk, Nomad Dance Academy Slovenija, Gledališče Glej. In to ob dejstvu, da Ministrstvo za kulturo razpolaga z rekordnim zneskom za kulturo v zgodovini samostojne države – pri tem je v istem času razpolovilo sredstva za nevladne organizacije, s čimer je ostro zarezalo v slovensko in mednarodno kulturno krajino, saj številni nevladniki s svojimi programi sodijo med najpomembnejše snovalce novih uprizoritvenih tokov in formatov. Odvzem sredstev tako razumemo kot strategijo dolgoletnega krčenja prostora za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij. Ministrstvo za kulturo s tem dejanjem nadaljuje degradacijo in destabilizacijo sektorja, ki je od nekdaj eden najbolj živih in progresivnih delov sodobne umetnosti.

Večini organizacij, ki so izpadle, je skupna ena poteza. Ob prejšnjem izpadu iz programskega financiranja so štiri organizacije tožile Ministrstvo za kulturo, upravno sodišče je odločilo, da morajo vloge ponovno v obravnavo. Po ponovni presoji komisije sta bila naknadno sofinancirana še dva zavoda (Maska in Emanat). Vse organizacije, ki so se spustile v tožbo, so letos ponovno izpadle iz financiranja. Nefinanciranje je postalo sredstvo kaznovanja in cenzure izrekanja ter ustvarjanja. Tem organizacijam je skupna še dodatna lastnost, izkazujejo se z družbenopolitičnim angažmajem do vsakokratne oblasti, njihove prakse pa so kar največkrat tiste, ki so drzne v formatih in vsebinah, ustvarjajo polje eksperimenta in srečanja z neznanim. Lahko bi rekli, da gre za načrtno rušenje skupine organizacij, ki so vselej premikale meje. To je poteza ozkoglede in konservativne kulturne politike, politike revanšizma.

V svojem delovanju nikoli nismo pristali na ozko definicijo umetnosti, vseskozi smo širili in redefinirali pojem scenskih ali uprizoritvenih umetnosti. Pred 101. letom je izšla prva številka revije Maska, prve revije v Evropi, posvečene gledališki umetnosti. Leta 1993 je bil ustanovljen zavod, ki je prevzel izdajanje revije, kasneje pa je svojo dejavnost razvejal na knjižni, umetniški in izobraževalni program. Eno izmed temeljnih poslanstev je postala interdisciplinarna produkcija znanj, ne glede na to, ali se manifestira v obliki umetniške, teoretske, založniške ali izobraževalne prakse. S tovrstnim pristopom smo pomembno prispevali k sodobnemu ukvarjanju z umetniško prakso, ki je v svojem bistvu interdisciplinarna, ter s svojim delovanjem močno zaznamovali tako nacionalni kot mednarodni prostor z mednarodnimi sodelovanji in gostovanji po Evropi ter drugih celinah sveta.

Od same ustanovitve zavoda je Maskino poslanstvo afirmacija kritičnega pristopa v sodobnih umetniških in teoretskih praksah. Pri tem kritiko razumemo po eni strani kot odnos do realnosti in družbenih odnosov, čigar del smo kot posamezniki, in po drugi strani kot metodološko orodje, s katerim v nastajanju umetniških del poudarjamo analitično, refleksivno in raziskovalno razsežnost. Umetnost namreč razumemo kot del družbenega dogajanja, kot prostor, ki enakovredno sooblikuje odnose v družbi in vanje intervenira. Maskine produkcije so zlasti zaslovele zaradi velikega družbenega angažmaja, prostora raziskave in dokumentarizma ter prepleta politično angažirane teoretske in gledališke misli. Ko trdimo, da je umetnost del družbenega dogajanja, ki stvarnost sooblikuje, želimo s tem afirmirati pogled na umetnost, ki ni le stvar navdahnjenega in talentiranega posameznika, temveč senzibilna praksa (sodelovanja), namenjena javnosti, ki razpira nevralgične točke sodobnosti in preslišane ali utišane glasove, ki skozi umetnost dobijo svoj glas. Poskušamo torej izpostaviti in reflektirati tiste družbene fenomene, ki pomembno vplivajo na življenje posameznikov. To počnemo na način sprožanja afektov in reakcij ter odpiranja prostorov, v katerih se lahko zgodi drugačen način umetniškega ustvarjanja, kritične refleksije in nenazadnje tudi življenja samega. Tovrstni pristopi terjajo zlasti čas in kontinuirano ter potrpežljivo delo. Zaradi razvejane dejavnosti Maske je vseskozi tlela ideja o Maskinem »laboratoriju« za tesnejše prepletanje področij delovanja, tako smo razvili žanr, ki smo ga prvi implementirali v lokalno gledališko okolje. Gre za dokumentarno gledališče, ki za svoj obstoj potrebuje prav interdisciplinarnost, saj skozenj spregovorijo različni specialisti za življenje (raziskovalci, novinarji, strokovnjaki, naturščki). V zadnjih letih smo tako produkcijske aktivnosti uresničevali v na novo vzpostavljenem prostoru sodobne umetnosti Nova pošta, ki ga programsko vodimo skupaj s Slovenskim mladinskim gledališčem, in razprli prostor avtonomnemu premisleku, raziskavam in umetniškemu ustvarjanju; prostor dialogu in odzivu na aktualna družbena vprašanja. Naj omenimo samo najbolj aktualne – Festival performansa (kolektivne intervencije), Žiga Divjak, režiser mlajše generacije in eden najbolj nagrajevanih ustvarjalcev, je nanizal kar nekaj dokumentarno-gledaliških projektov, ki govorijo o zeitgeistu, v katerem smo se znašli: 6 (velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje), Gejm (7 nagrad na Festivalu Borštnikovo srečanje in posebna nagrada žirije na Tednu slovenske drame), Vročina (koprodukcija Maska, SMG in steirischer herbst). Lani pa smo v okviru Nove pošte svoj program generacijsko obarvali – Slaba družba Vita Weisa in Solo Nine Rajić Kranjac, s Takorekoč pa implementirali povsem nov uprizoritveni format.

Skozi skoraj tridesetletno zgodovino – leta 2023 bo Maska obeleževala 30 let – smo zavezani kritični refleksiji sodobne umetnosti, ki jo razvijamo skozi razvejano publicistično dejavnost (do leta 2022 je izšlo 206 številk revije Maska in 86 knjižnih naslovov), kontinuirani izobraževalni program Seminar sodobnih scenskih umetnosti ter druge podporne programe, namenjene razmišljanju, kontekstualiziranju, dokumentiranju in problematiziranju sodobnih umetniških praks: Neodvisni – portal sodobnih scenskih umetnosti, Za isto mizo, Zbor za publiko. Za Masko umetnost ne obstaja brez skrbi za poglobljeno mišljenje in diskurz, ki se tvorita ob njenem robu kot nujni del kulturnega ustvarjanja in nasploh njegovega okolja. Maska je ena redkih organizacij, ki je skozi čas razvila močan diskurzivni prostor in neodvisni uprizoritveni sceni omogočila vitalno samorefleksijo, identifikacijo polja kot skupne zadeve in krepitve javne sfere, s čimer daleč presega interese ene organizacije. Z izpadom iz javnega financiranja tako izginja tudi velik del teoretsko-mišljenjskega polja neodvisne uprizoritvene scene. V novo obdobje vstopa Maska generacijsko prenovljena. To je ena redkih nevladnih organizacij, ki je po skoraj tridesetih letih pri vodenju prepustila prostor mlajši generaciji in ji dala zaupnico, s tem pa ustvarila precedens, ki tudi drugim organizacijam ponudi možnost redefiniranja. Zdaj smo prišli, generacijsko prevetreni in polni načrtov, upanj in strasti do umetnosti in teorije, ki nas opremljajo za življenje. Želimo obdržati ta redek prostor preseka misli in gledališča in ga narediti tudi nekoliko našega, v slogu kontinuitete duha in diskontinuitete časa, saj nam naša sodobnost in naša življenja narekujejo naša lastna vprašanja. Zatreti novo generacijo pomeni jasen znak za zaustavitev revitalizacije celotne scene, znak, da ministrstvo ne omogoča prihodnosti polja in brutalno demonstracijo oblasti. Programsko in finančno brezobzirno lomastenje po nevladnem sektorju ter umanjkanje vizije za nadaljnji razvoj celotne kulturno-umetniške produkcije je srž problema vseh nevladnikov, tako izpadlih kot sprejetih v sofinanciranje, zato smo prepričani, da le s skupnim bojem lahko razbijemo zatohlo kulturno hegemonijo.

Maska
Alja Lobnik, Tina Dobnik, Pia Brezavšček, Rok Bozovičar, Gregor Moder, Aleš Mendiževec, Urska Comino, Natasa Bozic, Taja Lesjak Šilak