Marc Augé: Hvalnica kolesu
Prevod: Sonja Dular

Kolesarski protesti v Ljubljani (in sporadično po celi Sloveniji) trajajo že več kot eno leto. Iz praktičnih razlogov kolesarjenja se je kolo med protesti spremenilo v politični simbol, celo simbol antifašizma. Arbitrarno ali ne, o teh simbolih, o strategijah, o uspehih in neuspehih trajajočega protestniškega gibanja se bomo pogovarjali s Tjašo Pureber, avtorico spremne besede Hvalnice kolesu, in Janezom Janšo, urednikom omenjene knjige in Miho Zadnikarjem, aktivnim udeležencem protestov. Pogovor bo moderiral Aleš Mendiževec.

Pospremljeno z video instalacijo Hvalnica kolesu: Hvalnica kolesu antropologa Marca Augéja vrača kolesu njegovo utopičnost in to v času vnovične kolesarske eksplozije. Vsi spet kolesarimo in to v vedno več namenov. Mitologija kolesa se danes zato zdi toliko bolj realna. Kratek video prek različnih, naključnih in malo manj naključnih govorcev – Igor E. Bergant in Marko Peterlin – predstavlja tri ključne dimenzije odnosa do kolesa: oseben odnos posameznika, urbanističen vpliv in športna mitologija. (Idejo zdravega življenja smo namenoma zatrli v kali.)

Video: Asiana Jurca Avci
Idejna zasnova: Aleš Mendiževec

Alja Tkačev, Igralka s svinčnikom
Izbrani dnevniki (1962–1991)
Urednika Nela Malečkar (MK) in Primož Jesenko (SLOGI)

Knjiga Igralka s svinčnikom, izbor iz dnevnikov Alje Tkačev (1962–1991), ki jo je Slovenski gledališki inštitut pripravil v sozaložništvu z Mladinsko knjigo, ponudi precizen vpogled v dnevniško prozo Alje Tkačev, markantne igralske interpretke, pesnice in lutkarice, prevajalke, avtorice dramskih partitur in pedagoginje, ki je bila ena prvih izstopajočih igralk Mladinskega gledališča in pozneje gonilna sila več gledaliških skupin zunaj institucije. Dokumentarni pogovor z gosti Vinkom Möderndorferjem, Nino Skrbinšek in Marušo Oblak, tesnimi sodelavci Alje Tkačev, bo predstavil tudi nekaj odlomkov iz dnevnikov.

Srečanje gledališča in politike v sedmih točkah Alaina Badiouja v njegovem delu Rapsodija za gledališče
Prevod: Katja Zakrajšek
Spremna beseda: Mladen Dolar

Tri razmerja med avtorjem, politiko in gledališčem treh na videz ujemajočih se oseb, ki s svojim stasom, starostjo in stopnjami urbanosti prinašajo svoja stališča, jih predstavljajo in nikakor ne vsiljujejo. Prikazujemo difuznost treh nadpomenk in njihovo soodvisnost z vsemi ujemajočimi in nasprotujočimi si silnicami. Trije študiozni performerji, dva študenta igre in uveljavljeni igralec prinašajo svojstveno post festum občutje branja te nenavadne literature in s svojimi različnimi vtisi dodajajo na pomenu rapsodičnosti. Slednja je tudi osrednji motiv performativne uprizoritve, ki presega meje klasične bralne uprizoritve teoretskih besedil.

Koncept in režija: Aljoša Živadinov Zupančič in Nika Korenjak
Kostumografija: Dajana Ljubičić
Vizualije: Asiana Jurca Avci
Performerji: Branko Jordan (MGL), Maks Dakskobler in Mak Tepšić (AGRFT)

Skupnost emancipiranih misli in teles 2
Metodologije beleženja slovenskih avtoric sodobnega plesa

Projekt Metodologije beleženja se od leta 2013 sistematično usmerja k dokumentaciji koreografskih praks slovenskih avtoric. Glavna oblika te notacije je bila v preteklih letih intervju v živo med izbrano koreografinjo in plesno_im teoretičarko_jem oziroma kritičarko_jem. Rezultati te prakse so bili članki, ki so opravili zgodovinski pregled prakse koreografinje z nekaj poudarka na temo in vsebino njenih koreografskih del. Do sedaj smo tako zabeležili že 17 koreografskih praks, del njih pa zajeli v prvem delu knjige Skupnost emancipiranih misli in teles, ki je izšla leta 2018. Na podlagi do sedaj nastalih, a še ne objavljenih intervjujev ter novo sestavljenih člankov bomo v letu 2021 izdali 2. del knjige Skupnost emancipiranih misli in teles. Na dogodku knjiga = dogodek bomo predstavili enega izmed člankov knjige v nastajanju, in sicer prispevek Pie Brezavšček, ki analizira koreografijo Andreje Rauch Podrzavnik kot afirmacijo zapostavljenih potencialnosti telesa. Prispevek skozi dva formata popisuje delo slovenske koreografinje. Prvi, poimenovan ’koreografski pojmovnik’, je nastal kot predelava serije pogovorov, ki so se med avtorico in koreografinjo začeli že leta 2015. V drugem delu članka pa avtorica in koreografinja predstavljata popis predzgodb in ozadij več projektov koreografinje ter kritiške odzive, ki jih je prineslo njeno več kot dvajsetletno profesionalno ustvarjanje.

Z nami je bil tudi Barcaffé.