MAME
Če ne postanem mama: bom ostala sama? Me bodo klicali “stara devica”? Ali bom kdaj izkusila brezpogojno ljubezen? Bom obžalovala, ko bo že prepozno?
Avtorice iz kolektiva Igralk so v (srednjih) tridesetih in čutijo, da se jim izteka čas za odločitev o materinstvu. So prva generacija žensk v svojih družinah z resnično svobodo izbire: za razliko od babic so finančno neodvisne in materinstvo še zdaleč ni samoumevno, kot je bilo za njihove matere.
Noseča sem. Bom lahko še kdaj tako ustvarjalna, če postanem mama? Bom manj nadarjena, ker ne bom imela časa, da bi se posvetila umetnosti? Kaj pa če raje delam predstave, kot da sem mama?
Vprašanje materinstva je predstavljeno tudi kot eksistencialno vprašanje avtoric, ki so »na svobodi« ali neodvisne ustvarjalke, brez pravice do porodniškega dopusta, bolniške ali letnega dopusta.
Ali bom lahko obdržala kariero neodvisne umetnice, če bom postala mama? Ali se bom morala odpovedati temu, kar sem, za nekaj, kar šele bom?
- Dokumentarna predstava
Režiserka in avtorica: Rajna Racz
Izvajalke in avtorice: Sendi Bakotić, Ana Marija Brđanović, Anja Sabol, Vanda Velagić
Dramaturginja: Maja Ležaić
Sodelavka za gib: Kasja Vrbanac Strelkin
Scenografka in kiparka: Paola Lugarić
Kostumografka: Tanja Blašković
Skladatelj in tonski mojster: Marin Živković
Koprodukcija: Kolektiv Igralke, Kuća Nahero, gledališče Ulysses (vsi HR), Maska Ljubljana (SLO)
Partnerji: Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca Reka, Akademija uporabnih umetnosti Reka, Mladinski center Ribnjak, Kulturno-informacijski center Maksimir, Zagreb (vsi HR)
Premiera:
11. 7. 2025 (Gledališče Ulysses, Brioni, Hrvaška)
19. 9. 2025 (SMEEL, Maska Ljubljana)
Ali je v svetu pospešenega kapitalizma in vedno večjih delitev na bogate in revne, v svetu negotove prihodnosti, nenehne grožnje jedrske vojne in povečanih migracij, ki jih povzročajo ekološke katastrofe, sploh moralno razmišljati o tem, da bi ustvarili novo bitje? Ali lahko odločitev o materinstvu še vedno razumemo kot nekaj »naravnega« in »samoumevnega«, kar pade na ženska pleča, brez zadostne podpore sistema?
Ustvarjalke iz Kolektiva Igralk (predstavi Babice, Punce) bodo v novem projektu združile moči z režiserko in avtorico Rajno Racz, ki bo v času raziskovanja in ustvarjanja predstave že mlada mamica. Osmišljanje novega dela bo potekalo na podlagi večmesečnega umetniškega in (avto)etnografskega raziskovanja. Gledališče bo postalo prostor ustvarjanja in nežnega sobivanja z otrokom, oder pa arena za soočenje igralk z lastnimi strahovi, upi, tradicionalnimi in sodobnimi predstavami ter imperativi o ženskah, umetnicah in materah ter prostor za svobodo (izbire).
Bralni krožek na temo (ne)materinstva
Krožek (Ne)matere je del umetniške raziskave za novo dokumentarno predstavo Matere Kolektiva Igralke in Rajne Racz, ki se bo ukvarjala z odločitvijo ženske o materinstvu. Predstava Matere bo premierno uprizorjena julija 2025 v sklopu Gledališča Ulysses, koproducenti predstave pa so poleg Ulyssesa in Igralk tudi UO Hiša Nahero iz Zagreba in Zavod Maska iz Ljubljane. Umetniško raziskavo sofinancira Mestna občina Zagreb, delo organizacij Igralke in Hiše Nahero pa podpira Fundacija Kultura nova.
Mama in/ali feministka?
- Srečanje / predavanje
- 27. 5. ob 17.30 na Zoomu
Če materinstvo rzumemo izključno kot patriarhalno institucijo, potem ni nič čudnega, da se ženske, feministke, zanjo vse redkeje odločajo. Kot mame bi preveč izgubile, saj je ta v privatno sfero potisnjena in požrtvovalno razumljena vloga v nasprotju z javnim delovanjem in avtonomijo, za katero smo se tako dolgo borile. V očeh nekaterih feministk postanejo matere malodane izdajalke, ki so prestopile na sovražno stran. Ampak tudi če smo za abolicijo materinstva, brez dela materinjenja, skrbi kot relacijske situacije, ki vzpostavljajo varno okolje za človeški podmladek, ki ga lahko opravljajo odrasli ljudje ne glede na spol, si reprodukcije vrste ne želimo zamisliti. Ali obstaja feministično materinstvo? Nismo kot družba, kot feministke, odgovorne tudi za zamišljanje in vzpostavljanje alternativnih, solidarnih vizij materinstva? Ni morda dualizem med materinstvom in feminizmom zgolj voda na mlin patriarhata?
Pia Brezavšček je urednica revije za uprizoritvene umetnosti Maska. Je feministka in mama. Poskuša ohranjati in razvijati svoja zanimanja, čeprav nima vedno svoje delovne mize. Nekateri mislijo, da je zato, ker je feministka, slaba mama, nekateri pa, da je slaba feministka, ker je mama.
Povezavo do srečanja na Zoomu boste prejele_i po predhodni prijavi na igralke.kolektiv@gmail.com.
Usklajevanje materinstva in poklicne umetnosti
- Srečanje / predavanje
- 31. 3. ob 17.00 na Zoomu
Usklajevanje materinstva in dela na področju umetnosti je kompleksen in izrazito oseben izziv. Univerzalne rešitve zanj ni, saj na izkušnje vsake umetnice vplivajo kulturni, družbeni in ekonomski
dejavniki. Kljub temu pa lahko z izmenjavo zgodb in pogledov pridobimo dragocena spoznanja, izzovemo obstoječe strukture ter razmislimo o načinih, na katere se materinstvo in umetniško delovanje prepletata. Lucija Lunder, ki se s to tematiko ukvarja zadnji dve leti, bo predstavila ugotovitve iz svoje magistrske naloge in samostojne raziskave, opravljene s pomočjo intervjujev z umetnicami z različnih področij v Sloveniji, Litvi in tudi drugje. V svoji magistrski nalogi je na podlagi intervjujev z vizualnimi umetnicami, ki so imele otroke med letoma 1945 in 1991, proučevala porodniški dopust v obdobju socializma v Sloveniji ter njegov vpliv nanje. Poleti 2024 je v sodelovanju s Hišo umetnikov v Kaunasu (Litva) kurirala projekt »Umetnice-matere: usklajevanje poklicne umetniške dejavnosti in materinstva«, v okviru katerega je opravila intervjuje s sodobnimi litvanskimi umetnicami. Njihove video zgodbe so bile pozneje tudi razstavljene, Lucija pa bo predstavila izbrane odlomke, iz katerih so razvidne pogoste teme in izzivi, s katerimi se soočajo umetnice-matere. Predstavila bo tudi tri umetniške kolektive iz Češke, Nemčije in Litve, ki materinstvo vključujejo v svojo umetniško prakso in hkrati delujejo kot podporne skupine. Takšne pobude pričajo o potrebi po solidarnosti in strukturnih spremembah v umetniški sferi. Udeležence vabimo, da prisluhnejo različnim zgodbam in sodelujejo v pogovoru o okoliščinah s katerimi se danes soočajo umetnice-matere.
Lucija Lunder je diplomirala iz umetnostne zgodovine in filozofije, trenutno pa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končuje magistrski študij umetnostne zgodovine in zgodovine. En semester je študirala na Karlovi univerzi v Pragi, leta 2024 pa je opravila trimesečno prakso v Hiši umetnikov v Kaunasu. Od leta 2019 kot zunanja sodelavka sodeluje z različnimi ljubljanskimi muzeji in galerijami.
Predavanje bo potekalo v angleščini.
Povezavo do srečanja na Zoomu boste prejele_i po predhodni prijavi na igralke.kolektiv@gmail.com
Avtobesedilnost in (ne)materinstvo
- Srečanje/predavanje
- 18. 2. ob 16.30, na Zoomu
Avtorsko-izvajalska skupina Kolektiv Igralke z Reke in režiserka Rajna Racz iz Zagreba izvajata umetniško raziskavo v zvezi z novo dokumentarno predstavo Mame na temo odločitve ženske o materinstvu. V okviru raziskave bodo zagnale bralni krožek, ki bo v prihodnjih mesecih potekal na spletni platformi Zoom. Prvo bo na sporedu predavanje Maše Grdešić Avtobesedilnost in (ne)materinstvo. Za predavanje je priporočljivo, ni pa obvezno, prebrati knjigo Materinstvo avtorice Sheile Heti in članek McKenzie Wark Critical (Auto) Theory: https://www.e-flux.com/…/140/572300/critical-auto-theory/.
Po uvodnem delu, posvečenem teoretičnim vprašanjem, povezanim z avtobiografskim pisanjem (kot na primer avtoteorija, avtofikcija in avtobesedilnost), bomo v pogovoru skušale_i pokazati, kako so uporabljene avtotekstualne retorične strategije v knjigi Materinstvo Sheile Heti (Beletrina, 2020, prevod Katja Zakrajšek), in komentirati glavne tematske smernice knjige: kako se odločiti za (ne)materinstvo in kaj sploh pomeni “odločitev”, (ne)materinstvo in spolne vloge, predvsem pa odnos med (ne)materinstvom in umetnostjo.
Maša Grdešić je docentka na Oddelku za primerjalno književnost Fakultete za humanistične in družbene vede v Zagrebu, kjer je leta 2010 doktorirala s temo o hrvaških ženskih revijah. Je avtorica številnih knjig na presečišču teorije pripovedi, kulturnih študij in feministične teorije. Je ena od ustanoviteljic in urednic portala Muf (2014–2018).
Povezavo do srečanja na Zoomu boste prejele_i po predhodni prijavi na igralke.kolektiv@gmail.com.
Predavanje bo potekalo v hrvaščini.
