MAME
To ni predstava o materinstvu. To je predstava o odločitvi glede materinstva.
Avtorice iz Kolektiva Igralke so v (srednjih) tridesetih in čutijo, da se jim izteka čas za odločitev glede materinstva. Čutijo, da so prva generacija žensk v svojih družinah, ki imajo resnično svobodo izbire glede tega vprašanja; so finančno neodvisne za razliko od svojih babic, ni pa več samoumevno, da postanejo mame, kot je bilo pri generaciji njihovih mater. Začetna točka so bile lastne izkušnje, nakar so temo raziskovale v umetnosti, teoriji in zgodovini, vendar so se za najvrednejšo literaturo izkazali intervjuji, ki so jih za to predstavo naredile z vrsto žensk, ki so se odzvale na javni poziv.
Medtem ko so poslušale perspektive mater, žensk, ki so se odločile, da ne bodo imele otrok, tistih, ki jih ne morejo imeti, in tistih neodločnih, se je tema odločitve glede materinstva kazala za vedno večjo, vse manj pregledno in večno, tako da se je avtoricam zazdelo, da si zasluži ne le predstave, temveč muzej. Zato bo – dokler takšen trajen muzej ne obstaja – ta predstava skozi izpovedi, gib, glasbo in likovnost oživela imaginarni muzej (ne)materinstva, sestavljen iz pogosto nevidnih izkušenj in zgodb, ki so obenem intimne, družbene in mitske.
Naš muzej ima plavajoče korenine. Obstaja tukaj in zdaj, pred Etnografskim muzejem NP Brijuni, ko pa se luči ugasnejo, se seli, potuje v telesih žensk in se pokaže, ko ga kdo potrebuje. Me smo ga potrebovale. In nato se nam je prikazal.
Tavale boste. Izgubile se boste. Mogoče bodo minila celo leta, preden zopet stopite ven. Tukaj je čas lepljiv in gost. Dnevi so dolgi, leta pa minevajo hitro, letijo. Gremo?
- Dokumentarna predstava
Avtorice koncepta: Kolektiv Igralke in Rajna Racz
Avtorice besedila: Ana Marija Brđanović, Maja Ležaić, Rajna Racz, Anja Sabol, Sendi Sotlar, Vanda Velagić
Izvajalke: Ana Marija Brđanović, Anja Sabol, Sendi Sotlar, Vanda Velagić
Alternacija: Klara Kovačić
Dramaturginja: Maja Ležaić
Sodelavka za odrski gib: Mila Čuljak
Scenografki in kostumografki: Paola Lugarić Benzia, Tanja Blašković
Skladatelj in tonski tehnik: Marin Živković
Oblikovalec luči in tehnični vodja: Marin Lukanović
Intervjuje so opravile študentke Oddelka za kulturne študije Filozofske fakultete Univerze na Reki: Mia Lukić, Lara Krsmanović, Hana Krsmanović, Lisa Ivanić, Ivana Gubo, Aurora Vivoda, Nina Blažević, Dorotea Zwingl Mikler, Tara Savić
Mentorica: Dunja Matić Benčić
Oblikovalec vizuala: Oleg Morović
Avtorica fotografij: Miranda Legović
Koprodukcija: Kolektiv Igralke (HR), Kuća Nahero (HR), Kazalište Ulysses (HR), Maska Ljubljana
Partnerji: HNK Ivan pl. Zajc z Reke; Akademija za uporabne umetnosti na Reki; Center mladih Ribnjak, Center za kulturo in informacije Maksimir Zagreb
Projekt sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške, Mestna občina Zagreb, Mestna občina Reka, Primorsko-goranska županija, Zaklada Kultura nova, Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana
Delo ustanove Kazalište Ulysses podpirajo: Ministrstvo za kulturo in medije Republike Hrvaške, Mestna občina Pula, Istrska županija, Nacionalni park Brijuni, Hrvaško turistično združenje ter sponzorji
Premiera:
11. 7. 2025 (Gledališče Ulysses, Brioni, Hrvaška)
19. 9. 2025 (SMEEL, Maska Ljubljana – v okviru Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti Mesto žensk) / Medijska podpora: Mladina
Kolektiv Igralke po predstavah Babice in Punce (r. Tjaša Črnigoj) zaključuje svojevrstno žensko trilogijo s predstavo Mame, pri kateri združuje moči z režiserko in avtorico Rajno Racz, ki je tudi sama mlada mama. Tako gledališče postaja prostor ustvarjanja in nežnega sobivanja z otrokom, oder pa arena za soočanje Igralk z lastnimi strahovi, upi, tradicionalnimi in sodobnimi idejami in ukazi glede ženske, umetnice, matere, obenem pa tudi prostor za svobodo (izbire).
Zahvaljujemo se vsem ženskam, ki so se odzvale na naš poziv kot tudi študentkam Oddelka za kulturne študije in njihovi mentorici, asistentki Dunji Matić Benčić, ki so z njimi opravile intervjuje.
KOLEKTIV IGRALKE
Kolektiv Igralke sestavljajo štiri prijateljice in diplomatke študija igre in medijev na Akademiji za uporabne umetnosti na Reki v letniku Radeta Šerbedžije in Lenke Udovički: Ana Marija Brđanović, Anja Sabol, Sendi Sotlar in Vanda Velagić. Štiri igralke imajo za sabo tudi diplome iz socialne antropologije in managementa v kulturi, primerjalne književnosti in rusistike ter logopedije, od leta 2019 pa izvajajo lasne projekte kot avtorice in producentke.
Mednarodni uspeh so doživele z dokumentarnimi predstavami v režiji Tjaše Črnigoj: Babice (2020), ki so jo med drugim igrale tudi na enem najpomembnejših evropskih gledaliških festivalov, berlinskem Theatertreffen-Stückemarkt, kot tudi z večkrat nagrajenim diptihom Spolna vzgoja II: Borba (produkcija Nove pošte in Mesta žensk) ter Punce (HNK Ivan pl. Zajc, Igralke ter Zavod VIDNE), ki jim je prinesel vrsto regionalnih nagrad, gostovanje na Marulićevih dnevih ter v pomembnem berlinskem gledališču HAU Hebbel am Ufer. Borba je poleg tega gostovala še na Tednu slovenske drame, Borštnikovem srečanju ter na festivalu Bitef v Beogradu, kjer je bila ovenčana s posebnimi priznanji.
Za dokumentarno predstavo Črna volna (2022), ki je nastala v sodelovanju z uporabniki Združenja za brezdomce in socialno ogrožene osebe Oaza z Reke, režiserko Oljo Lozico in glasbenikom Damirjem Urbanom, so bile leta 2023 nominirane za nagrado za humanizem v gledališču Baščovjek.
RAJNA RACZ
Rajna Racz je diplomirala iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti in pa iz gledališke in radijske režije na Akademiji za dramske umetnosti v Zagrebu, trenutno pa je na podiplomskem študiju znanosti o književnosti, teatrologiji in dramatologiji, filmologiji, muzikologiji ter kulturnih študijah. Bila je asistentka režije pri številnih predstavah (Matiji Ferlinu, Anici Tomić, Jerneju Lorenciju, Ivici Buljanu, Lenki Udovički …), v zadnjih letih pa razvija lastno avtorsko poetiko skozi režiranje, dramaturško in producentsko delo na predstavah in programih ter skozi poezijo (zbirka pesmi Djevojka-zarez (sl. Dekle vejica), založba Durieux), kolumne (ELLE) in znanstvene prispevke.
Na Marulićevih dnevih 2024 je prejela nagrado marul za umetniški dosežek za režijo in dramatizacijo predstave Simfonije / Turpituda v produkciji Eurokaza v sodelovanju z Srbskim narodnim svetom na Hrvaškem in Hrvaško inženirsko zvezo. Poleg tega se med pomembnejše projekte zadnjih let uvrščajo avtorski glasbeni performans Ptice špijoni (2025), Predstava, ki bi jo radi gledali (2024) v koprodukciji Kuće Nahero, Empiria teatra in Aplauz teatra, Yerma (2023) F.G. Lorce, ki jo adaptira in režira v produkciji HNK Ivana pl. Zajca na Reki, Hudo bo, ko zrastem (2023), ki jo režira po besedilu Olje Savičević Ivančević v Gledališču Dubrava, Neznanka iz Seine (2020) avtorja Ödöna von Horvátha, ki jo režira v sodelovanju z zagrebško glasbeno skupino Porto Morto v Teatru &TD.
Leta 2021 je skupaj z Marinom Živkovićem in Taro Beato Racz ustanovila umetniško organizacijo Kuća Nahero (slv. Hiša Pošrek).
Bralni krožek na temo (ne)materinstva
Krožek (Ne)matere je del umetniške raziskave za novo dokumentarno predstavo Matere Kolektiva Igralke in Rajne Racz, ki se bo ukvarjala z odločitvijo ženske o materinstvu. Predstava Matere bo premierno uprizorjena julija 2025 v sklopu Gledališča Ulysses, koproducenti predstave pa so poleg Ulyssesa in Igralk tudi UO Hiša Nahero iz Zagreba in Zavod Maska iz Ljubljane. Umetniško raziskavo sofinancira Mestna občina Zagreb, delo organizacij Igralke in Hiše Nahero pa podpira Fundacija Kultura nova.
Mama in/ali feministka?
- Srečanje / predavanje
- 27. 5. ob 17.30 na Zoomu
Če materinstvo rzumemo izključno kot patriarhalno institucijo, potem ni nič čudnega, da se ženske, feministke, zanjo vse redkeje odločajo. Kot mame bi preveč izgubile, saj je ta v privatno sfero potisnjena in požrtvovalno razumljena vloga v nasprotju z javnim delovanjem in avtonomijo, za katero smo se tako dolgo borile. V očeh nekaterih feministk postanejo matere malodane izdajalke, ki so prestopile na sovražno stran. Ampak tudi če smo za abolicijo materinstva, brez dela materinjenja, skrbi kot relacijske situacije, ki vzpostavljajo varno okolje za človeški podmladek, ki ga lahko opravljajo odrasli ljudje ne glede na spol, si reprodukcije vrste ne želimo zamisliti. Ali obstaja feministično materinstvo? Nismo kot družba, kot feministke, odgovorne tudi za zamišljanje in vzpostavljanje alternativnih, solidarnih vizij materinstva? Ni morda dualizem med materinstvom in feminizmom zgolj voda na mlin patriarhata?
Pia Brezavšček je urednica revije za uprizoritvene umetnosti Maska. Je feministka in mama. Poskuša ohranjati in razvijati svoja zanimanja, čeprav nima vedno svoje delovne mize. Nekateri mislijo, da je zato, ker je feministka, slaba mama, nekateri pa, da je slaba feministka, ker je mama.
Povezavo do srečanja na Zoomu boste prejele_i po predhodni prijavi na igralke.kolektiv@gmail.com.
Usklajevanje materinstva in poklicne umetnosti
- Srečanje / predavanje
- 31. 3. ob 17.00 na Zoomu
Usklajevanje materinstva in dela na področju umetnosti je kompleksen in izrazito oseben izziv. Univerzalne rešitve zanj ni, saj na izkušnje vsake umetnice vplivajo kulturni, družbeni in ekonomski
dejavniki. Kljub temu pa lahko z izmenjavo zgodb in pogledov pridobimo dragocena spoznanja, izzovemo obstoječe strukture ter razmislimo o načinih, na katere se materinstvo in umetniško delovanje prepletata. Lucija Lunder, ki se s to tematiko ukvarja zadnji dve leti, bo predstavila ugotovitve iz svoje magistrske naloge in samostojne raziskave, opravljene s pomočjo intervjujev z umetnicami z različnih področij v Sloveniji, Litvi in tudi drugje. V svoji magistrski nalogi je na podlagi intervjujev z vizualnimi umetnicami, ki so imele otroke med letoma 1945 in 1991, proučevala porodniški dopust v obdobju socializma v Sloveniji ter njegov vpliv nanje. Poleti 2024 je v sodelovanju s Hišo umetnikov v Kaunasu (Litva) kurirala projekt »Umetnice-matere: usklajevanje poklicne umetniške dejavnosti in materinstva«, v okviru katerega je opravila intervjuje s sodobnimi litvanskimi umetnicami. Njihove video zgodbe so bile pozneje tudi razstavljene, Lucija pa bo predstavila izbrane odlomke, iz katerih so razvidne pogoste teme in izzivi, s katerimi se soočajo umetnice-matere. Predstavila bo tudi tri umetniške kolektive iz Češke, Nemčije in Litve, ki materinstvo vključujejo v svojo umetniško prakso in hkrati delujejo kot podporne skupine. Takšne pobude pričajo o potrebi po solidarnosti in strukturnih spremembah v umetniški sferi. Udeležence vabimo, da prisluhnejo različnim zgodbam in sodelujejo v pogovoru o okoliščinah s katerimi se danes soočajo umetnice-matere.
Lucija Lunder je diplomirala iz umetnostne zgodovine in filozofije, trenutno pa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končuje magistrski študij umetnostne zgodovine in zgodovine. En semester je študirala na Karlovi univerzi v Pragi, leta 2024 pa je opravila trimesečno prakso v Hiši umetnikov v Kaunasu. Od leta 2019 kot zunanja sodelavka sodeluje z različnimi ljubljanskimi muzeji in galerijami.
Predavanje bo potekalo v angleščini.
Povezavo do srečanja na Zoomu boste prejele_i po predhodni prijavi na igralke.kolektiv@gmail.com
Avtobesedilnost in (ne)materinstvo
- Srečanje/predavanje
- 18. 2. ob 16.30, na Zoomu
Avtorsko-izvajalska skupina Kolektiv Igralke z Reke in režiserka Rajna Racz iz Zagreba izvajata umetniško raziskavo v zvezi z novo dokumentarno predstavo Mame na temo odločitve ženske o materinstvu. V okviru raziskave bodo zagnale bralni krožek, ki bo v prihodnjih mesecih potekal na spletni platformi Zoom. Prvo bo na sporedu predavanje Maše Grdešić Avtobesedilnost in (ne)materinstvo. Za predavanje je priporočljivo, ni pa obvezno, prebrati knjigo Materinstvo avtorice Sheile Heti in članek McKenzie Wark Critical (Auto) Theory: https://www.e-flux.com/…/140/572300/critical-auto-theory/.
Po uvodnem delu, posvečenem teoretičnim vprašanjem, povezanim z avtobiografskim pisanjem (kot na primer avtoteorija, avtofikcija in avtobesedilnost), bomo v pogovoru skušale_i pokazati, kako so uporabljene avtotekstualne retorične strategije v knjigi Materinstvo Sheile Heti (Beletrina, 2020, prevod Katja Zakrajšek), in komentirati glavne tematske smernice knjige: kako se odločiti za (ne)materinstvo in kaj sploh pomeni “odločitev”, (ne)materinstvo in spolne vloge, predvsem pa odnos med (ne)materinstvom in umetnostjo.
Maša Grdešić je docentka na Oddelku za primerjalno književnost Fakultete za humanistične in družbene vede v Zagrebu, kjer je leta 2010 doktorirala s temo o hrvaških ženskih revijah. Je avtorica številnih knjig na presečišču teorije pripovedi, kulturnih študij in feministične teorije. Je ena od ustanoviteljic in urednic portala Muf (2014–2018).
Povezavo do srečanja na Zoomu boste prejele_i po predhodni prijavi na igralke.kolektiv@gmail.com.
Predavanje bo potekalo v hrvaščini.
