Gremo vsi

Mare Bulc, gledališki režiser in performer, katerega predstave in performansi so gostovali v mnogih državah Evrope in ZDA. Diplomant gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) in komunikologije na Fakulteti za družbene vede (FDV) v Ljubljani. Dobitnik zlate ptice za štiriletni projekt No History / Know History, ki je vključeval osem povezanih performansov in predstav. Bil je član uredništva revije Maska ter so/ustanovitelj gledališke skupine Dejmo stist teater, produkcijske hiše Zavod No History, umetniške skupine SilentCell Network in organizacije Peacekeepers’ Entertainment, Art and Cultural Exchange. V sezoni 2012/13 zaključuje triletni mandat umetniškega vodje Gledališča Glej iz Ljubljane.

Sopranistka Irena Preda je študirala na slovitem Trinity College of Music v Londonu, kjer je diplomirala z odliko in najvišjo oceno v letniku. Že v času študija je upodobila kar nekaj opernih vlog, najbolj odmevno naslovno vlogo Bizetove Carmen, v letošnji sezoni pa tudi Nino v novi slovenski operi Ljubezen kapital v SNG Opera in Balet Ljubljana.
Izpopolnjevala se je pri slovitih opernih pevkah Montserrat Caballé in Teresi Berganza, posebno pozornost pa posveča igri, katere se je učila pri priznanih igralcih Jeremyu Ironsu, Imeldi Staunton in Jonathanu Priceu.
Poleg Slovenije in Anglije je doslej koncertirala v Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Franciji, Italiji, Izraelu, Makedoniji, Nemčiji, Španiji, na Češkem, Hrvaškem, Kitajskem, Škotskem, Slovaškem in Švedskem.
Med drugim je nastopila tudi pred Kraljico Elizabeto II., na World EXPO 2010 v Šanghaju, v Britanskem parlamentu in Westminstrski katedrali.
Ob klasični glasbi je tudi priznana pevka tanga, z jazz in gospel sestavi pa je že večkrat nastopila v vrhunskih jazz klubih kot je londonski Ronnie Scott’s ter jazz festivalih po Evropi.

Ireno Preda, ambasadorko projekta Simbioz@, je revija Ona v letu 2011 imenovala med 50 najbolj izjemnih žensk.

Več na www.irenapreda.org

Polona Janežič je klaviaturistka zasedb Katalena, Melodrom in Narat, občasno sodeluje s Chrisom Eckmanom in z Bratkom Bibičem, je soavtorica glasbe in članica glasbeno-pripovedovalske skupine Tri zdrave Marije in en oče naš. Občasno prispeva tudi glasbeno spremljavo in avtorsko glasbo na zgoščenkah in dogodkih pripovedovalske skupine Za dva groša fantazije in Pripovedovalskega varieteja. V letu 2012 je izdala literarno-glasbeni prvenec Sinbadove muze.

Miha Blažič alias N’Toko velja za najbolj inovativnega in vsestranskega slovenskega raperja. Svojo kariero je začel kot vokalist uspešnega funky-jazz-rap kolektiva Moveknowledgement, kasneje se je začel udeleževati tudi raznih improvizacijskih freestyle tekmovanj, ki so mu dvakrat prinesla naslov državnega prvaka.

S prvencem Cesarjeva nova podoba si je med rapersko in ostalo, predvsem alternativno publiko pridobil kultni status glasbenika, ki ga je nadgradil na naslednjih dveh albumih: Dobrodelni koncert ob koncu sveta in Parada ljubezni, na katerem je v celoti poskrbel tudi za vse glasbene podlage.

Tina Perić je odraščala na Vrhniki, kjer je pretiran poudarek na literaturi Ivana Cankarja pustil svoje posledice. V ranih letih se je ljubiteljsko ukvarjala z gledališčem. Srednje in visoko šolanje je nadaljevala v Ljubljani. Študij južne slavistike in sociologije na Filozofski fakulteti že nekaj let uspešno končuje. Ljubezen do palatalizacije in slovanskega genitiva je že poskušala pretočiti v prevajanje leposlovja in ostalih čtiv, namenjenih za pravilno uporabo vakumskih varilcev folije. Ker je tudi to pustilo določene posledice, se je v zadnjem letu in pol posvetila bandu Ludovik Material, kjer se poskuša izživeti vokalno. Ludovik Material so maja 2012 pri Kapi Records izdali svojo debitantsko zgoščenko in jo predstavili publiki doma in v tujini izstrelili pa so se s Klubskim maratonom Radia Študent leta 2011. Trenutno poskuša živeti in delati v Ljubljani. In ko ji bo zares vsega dovolj, odide v svoje zatočišče v Vadarce.

Matija Dolenc je kot otrok kazal zanimanje za glasbo, zato so ga starši vpisali v glasbeno šolo Franca Šturma, program kitara. Kasneje ga je pot vodila na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2011 pod mentorstvom Tomaža Rajteriča diplomiral iz kitare. V času akademije se je začel zanimati tudi za druge vrste ustvarjanja, kot sta elektronska glasba in DJ-anje. Pod umetniškim imenom Dark Summer je Dj-al doma in po svetu (Španija, Italija, Švica, Avstrija, Indija,…) ter izdal svoj prvenec na CD-ju The Tale of a Broken Switch and the Lizard. Kot glasbeni ustvarjalec deluje na več področjih: od del za klasično kitaro pa do glasbe, kot je Ludovik Material, 3-članski elektro-punk bend, ki je lani izdal dolgometražni prvenec Passion for Red. Večinoma deluje v svojem snemalnem studiu In Audio We Trust, sicer pa je učitelj kitare in kitarskega orkestra na osnovni glasbeni šoli v Trzinu, njegovi učenci uspešno nastopajo in tekmujejo na državnih in mednarodnih odrih.

Jaka Berger je glasbeno pot začel leta 1994 z vpisom v novomeško glasbeno šolo. Med šolanjem je aktivno sodeloval v Simfoničnem orkestru Marjana Kozina, Mladinskem pihalnem orkestru Krka Zdravilišča ter spremljal različne komorne zasedbe. Svoje projekte je kasneje poimenoval BRGS Time in pod tem imenom tudi posnel svojo prvo free-jazz ploščo BRGS Time: Bas Trio s slovenskim kitaristom Samo Šalamonom in italijanskim saksofonistom Achille Succijem. Jaka je nadaljeval svoje delo in se do danes učil in sodeloval z mnogimi glasbeniki. Vedno ga je zanimalo tudi prepletanje glasbe in improvizacije z drugimi zvrstmi umetnosti, kot so slikarstvo in ples. Tako je bil pobudnik projektov BRGS Time: Lačni in trezni (plesno-glasbena predstava z improosnovo), BRGS Time: New Point Trio (multimedijski performans s slikanjem in video projekcijo ter poudarkom na improvizaciji in odzivanju), uglasbil in produciral je radijsko igro Sence in sinkope pesnika Boruta Gombača. Sodelovanja na drugih področjih so vključevala umetnike, kot so: Sara Jassim, Sabina Schwenner, Borut Gombač, Tea Grahek, Katarina Štucin, Ryuzo Fukuhara

Blaž Lukan: Gledališče: Gremo vsi!
Delo / 18. 4. 2013
Bulc je za uprizoritev svoje ideje našel tako rekoč idealno zasedbo, in to v vseh pogledih: v iskrenem družbenokritičnem angažmaju, glasbeni invenciji in performerski veščini; z izjemo nekaj nedorečenih izpeljav posameznih prizorov in trojnega konca namreč ritem in napetost predstave nenehno rasteta in gledalcu ponudita nekaj nedvomnih presežkov, kot denimo muziciranje bobnarja Jaka Bergerja in multiinštrumentalista Matija Dolenca, petje in energijo Tine Peric, performans in prezenco Polone Janežič ter rapanje in didžejanje NToka pa petje in vsestranski zanos Irene Preda. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da se prava skupnost rodi šele s pritegnitvijo občinstva, ki naslovu performansa doda veliko  pomembnejši odtenek – poziv k uporu.

Igor Bašin: Zaslužništvo
Dnevnik / 4. 5. 2013
Bolj kot kadar koli prej je punkerski klic »Ni prihodnosti!« aktualen prav danes, ko se obljubljena dežela sesuva kot hiša iz kart pod težo zarjavelih ordenov in umazanih rok, ki imajo več s polpreteklostjo kot z boljšim jutri. Čeprav imamo najmlajšo vlado doslej, je to (še vedno) dežela starcev.

Ana Perne: Intimnosti v različnih oblikah
Dnevnik / 16. 4. 2013
V obliki glasbeno-gledališke predstave je režiser Mare Bulc s soustvarjalno šesterico nastopajočih razprl vprašanje oditi ali ostati (v matični državi) in se torej dotaknil tematike, katere aktualnost ni vezana zgolj na trenutno ekonomsko krizo, pač pa so njeni vzroki lahko tudi drugačni, denimo bolj intimne narave.

Jedrt Jež Furlan: Ostanite še naprej z nami
Dnevnik / Objektiv / 20. 4. 2013
Predvsem pa po mojem mnenju lovi kaos časa. Tukaj in sedaj. Seveda to počne, četudi ne daje tega vtisa, veliko bolj strukturirano, kot se zdita čas in prostor nastanka. Natančneje, situacija, v kateri smo. Za razliko od kreatorjev usmrajene splošne in politične klime tukaj in sedaj ustvarjalci vedo, kje so, zakaj so, in se znajo s tem poigravati. Zadeve so tako resne, da nam drugega ne preostane.

Mare Bulc: Če mislim, da bo to za predstavo dobro, vanjo vključim gledalce
Siol.net / avtorica: Neža Mrevlje / 15. 7. 2013
Mare Bulc: Zanimivo je razmišljati tudi o selitvah izobraženih v obratni smeri. Že pred ekonomsko krizo Slovenija ni veljala za zaželeno imigrantsko državo za mlade tujce, ki iščejo izobrazbo in dobre zaposlitve. Slovenija je od nekdaj zaprta, do izobraženih tujcev in do novih (tudi domačih) znanj. S krizo je ta težava postala samo še vidnejša. Če se spomnim pogovorov iz svojih študentskih let s tujimi študenti, so opozarjali na veliko neverjetnih preprek, ki jih imajo pri nas. Tako birokratskih kot jezikovnih in drugih.

Petra Tihole: Skupaj, znova in znova!?
Mladina / 26. 4. 2013
Mislijo zdravo, čutijo, vztrajajo v repeticiji, vadijo, vse vračajo na začetek, dokler nas na koncu dobronamerno ne napodijo iz dvorane. In tam zunaj lahko začnemo vse to – prisotnost, akcijo, spremembe – potem demonstrirati tudi sami.

Nejc Simšič: Očarala kraljico Elizabeto II, zdaj pa še Slovence
Nova / 15. 4. 2013
Irena Preda (operna pevka): Predstava je posebna tudi v tem, da nismo začeli s scenarijem, temveč z, idejami, ki smo jih nadgrajevali z in skozi glasbo. Vse, kar vidite in slišite v predstavi, izhaja iz nas. Od prvega trenutka smo na vajah pravzaprav venomer odkrivali, koliko imamo, kljub razlikam v zvrsteh, v katerih delujemo, skupnega. Druži nas več, kol bi morda pričakovali, tako v življenju kot tudi v glasbi. Brez oklevanja lahko rečem, da sem v svoji dosedanji karieri prav pri tem projektu najbolj uživala in sploh si ne predstavljam, kako bo, ko bomo odigrali zadnjo predstavo.

POP IN: Glasbeni projekt Gremo vsi!
POP TV / 21. 4. 2013
Miha Blažič – N’Toko (raper): Je bil izziv ampak nam je v štartu rekel Mare režiser, da naj delamo tako muziko, kot bi jo itak delal zase. Se pravi, da v tem segmentu ni bil zahteven do nas, saj smo morali narediti točno to, kar delamo in pa točno tako, da je bilo spontano, naravno.
Violeta Tomič (igralka): Ja so se me dotaknili, absolutno. Ta mešanica različnih žanrov in vsa ta mlada energija z neko sporočilnostjo tudi kam in kako tukaj in zdaj je zelo zanimiva.

24 UR
POP TV / 6. 5. 2013
Mare Bulc (režiser): Trenutno politika v Sloveniji ravno ne zadržuje mladih, še posebej ne mladih izobraženih in seveda govorim o ogromni brezposelnosti, ampak vemo, da en ključnih problemov so generacije, ki prav zares nimajo nekega velikega upanja, da bodo redno zaposlene v Sloveniji v bližnji prihodnosti.

Začetek Exodosa v Stari mestni elektrarni
Radio Slovenija / ARS program / Svet kulture / 15. 4. 2013
Vesna Šprajcer (novinarka): Z neverjetno energijo nabita predstava Gremo vsi je poskrbela za odličen začetek festivala. Izjemna ekipa glasbenikov, performerjev je ustvarila svež in prav navdihujoč glasbeno gledališki dogodek, ki si, kot pravi režiser Mare Bulc, za izhodišče jemlje migracije.

Nenad Jelesijević: Vsi na Dansko
Radio Študent / 23. 4. 2013
Kar sem ob ogledu predstave nekje začutil – morda tudi iz subjektivnih razlogov – je bila nekakšna nakopičena utrujenost nas kreativcev, da ne rečem umetnikov, ki nas izkoriščevalski neoliberalni sistem na vse možne načine poskuša zatreti, da ne rečem skenslati. Ob tem seveda ne gre pozabiti na dejstvo, da ta sistem lahko soustvarjamo tudi mi sami. Sodobna lokalna performativna, teatrska, plesna, glasbena oziroma umetniška scena je bila skozi leta vzpostavljena kot precej kvalitetna in izvirna, številni posamezniki in skupine so se trudili na dolgi rok, gradili nove metode in forme, da bi zdaj mnogi med njimi bili prisiljeni razmišljati o fizični selitvi iz Slovenije zaradi banalnih eksistenčnih razlogov, ki jih povzročajo finančni rezi na področju kulture. Tako balkansko, tako ameriško in tako globalno.

Nika Arhar: Država kot skupina, iz katere glasbeniki migrirajo v druge skupine
MMC RTV SLO / 13. 4. 2013
Kot poudarja Bulc, so želeli predvsem odpirati vprašanja, ne pa moralizirati ali podajati kakršnih koli dokončnih odgovorov. “Gre za vabilo gledalcem, da vstopijo v naš svet. Če jim prikliče asociacije, zgodbe ali jim odpre dodaten svet, ki ga je ponudil vsak od nas, potem smo dosegli to, kar smo si želeli.”

Jasmina Založnik: Gremo vsi na Gremo vsi!
SiGledal / 14. 4. 2013
Težko bi rekel, da se prilagajam producentu. Včasih sem primoran projekt prilagoditi finančnim pogojem, kar pa ne pomeni, da se vsebinsko oziroma režijsko prilagodim njihovim željam. V javnih zavodih se morda kdaj pa kdaj pripeti, da ti namignejo, naj bo predstava komunikativna oziroma prijazna do blagajne, vendar so takšni primeri bolj izjema kot pravilo.

Igor Bašin: Glasba in migracije skozi gledališke oči
SIGIC / Pogovor / 17. 5. 2013
Mare Bulc: Nisem hotel najti le nekoga, ki zna igrati ali peti, ampak takšne, katerih nastop se mi je zdel zanimiv, vendar ne zrežiran. Izziv je bilo delati z ljudmi, ki vedo, kaj sta oder in publika, in ki se soočajo z gledališkim problemom nastopa, ki pa je pri glasbi popolnoma drugače zastavljen in nima gledališke logike. Zanimalo me je, kaj lahko kot gledališki režiser sploh režiram oziroma kaj je smiselno režirati.

Izak Košir: Kaj sploh še počneš v tem bendu?
Žurnal / 20. 4. 2013
Predstava se je začela že takoj, ko smo prestopili prag Stare elektrarne – ločevanje občinstva na glasbenike in neglasbenike je simbolično nekakšna delitev prebivalstva na prvo- in drugorazredne državljane ali bolje na koristne oziroma sodelujoče in nekoristne oziroma nesodelujoče. Del predstave sem za hip tako nehote postal tudi sam; sedeč v prvi vrsti sem kot šesti anketiranec na ponavljajoče se vprašanje “Kaj sploh še počneš v tej državi?” odgovoril: “To se tudi jaz sprašujem”.