Oni živijo (V iskanju ničelnega teksta)
Srbska dramatika in dramaturga Maja Pelević in Milan Marković sta se včlanila v devet političnih strank v Srbiji in bila kmalu povabljena v mnoge njihove odbore. Strankarskim voditeljem sta poslala besedilo/program kulturne politike in političnega marketinga z naslovom Ideja, strategija, gibanje (Ideja strategija pokret). Besedila so pri strankah naletela na odličen sprejem. Pelevićeva in Marković sta v svojem programu uporabila besedilo nemškega nacističnega politika Josepha Goebbelsa Znanje in propaganda iz leta 1928, v katerem sta spremenila le tri pojme: “propagando” je nadomestil “politični marketing”, “nacionalni socializem” je postal “demokracija, socializem ali liberalna demokracija” – odvisno od usmeritve stranke, “Hitler” pa je bil spremenjen v ime posameznega strankarskega voditelja.
Nenad Jelesijević: Resničnostna drama
Radio Študent / 4. 5. 2012
Subverzivni poseg, ki mu bomo priče v Gleju, nam predvsem sporoča: »Če niste član stranke, niste nič. Včlanite se v stranko, to je vaša edina možnost.« A kako bomo – vsi, ki se s to zapovedjo ne strinjamo – razvezali demokracijo in parlamentarizem, je stvar umetnosti onkraj umetnosti.
Zala Dobovšek: Ocena Oni žive: tako absurdno, tako resnično
Delo / 8. 5. 2012
Adut umetniške akcije Oni žive (ime je dobila po filmu They Live, ki je podal kritiko ameriške ekonomije osemdesetih ter pohlepnega potrošništva tamkajšnje elite) je sicer uspeh kontroverzno premišljenega vdora v jedro srbske politične mentalitete, toda to je le ledena gora in absurdna rezultanta, ki nas preseneča, a je hkrati tako zelo pričakovana. Vulgarne, vsebinsko nekonsistentne in v maniri gostilniške dikcije zastavljene debate o velenačrtih srbske kulturne produkcije, kjer mora biti propaganda popularna in ne intelektualna, kjer bo veljal le še zakon naravne selekcije, napredovanje posameznika (kulturnika) pa bo temeljilo na subjektivnih priporočilih, v bralno uprizoritev vnašajo domet tragikomičnosti in upajoč pomislek, da je to morda vendarle mokumentarno gradivo in ne dejanski preris resničnosti.
Nenad Jelesijević: Goebbelsovska propaganda
Radio Študent / 18. 3. 2012
Tandem Pelević-Marković nam je s svojim zvitim posegom v predstavniško demokracijo nazorno pokazal, kako krhka je v resnici njena stavba, še bolj pa nas je spomnil na dejstvo, da politike in umetnosti preprosto ne moremo razvezati. Rekli bi, da sta člana tandema na svojstven način predvsem odstranila dokaj šibke pregrade med umetnostnim sistemom in kulturo. Kulturo v pomenu ideološkega aparata kapitalo-parlamentarizma. Odstrla sta prav tiste pregrade, ki ustvarjajo lažni vtis o umetnostni avtonomiji oziroma nekakšni umaknjenosti umetnosti in njenih protagonistov v nek varen in izoliran prostor sublimnega, iz katerega občasno prihajajo takšni in drugačni umetniški impulzi.
Darka Zvonar Predan: Bravo za prepisano od Goebbelsa
Večer / 25. 9. 2012
A najbolj zanimivo je bilo tisto vmes: natančen, neusmiljen prikaz družbe, v kateri brez politike ni mogoče narediti tako rekoč nič. Maja in Milan sta se za potrebe svojega projekta letos februarja v samo nekaj dneh včlanila kar v sedem političnih strank: Koštuničevo Demokratsko stranko Srbije, Dinkićeve Združene regije Srbije, Socialdemokratsko stranko, Tadićevo Demokratsko stranku, Liberalno-demokratsko stranko Čede Jovanovića, tedaj še Nikolićevo Srpsko napredno stranko in Dačićevo Socialistično stranko Srbije.
Alenka Vesenjak: Maja Pelević in Milan Marković: V strankah vsi programi za kulturo zvenijo enako
STA misli / 31. 10. 2012
Kot sta umetnika povedala za STA, se zavedata, da njuna ideja ni izvirna, spomniti velja že na Janeze Janše in njihovo družno včlanitev v SDS, toda v Beogradu so njuni kolegi vedno le govorili, kako bi se bilo najbolje včlaniti v stranke, sama pa sta to dejansko storila, v sedmih dneh sta postala člana sedmih vodilnih strank v Srbiji.
Goebbels navdušuje srbske politične stranke
MMC RTV SLO / 6. 5. 2012
V Srbiji, kjer naj bi vsi vedeli, da so pomembne funkcije v kulturnih institucijah in kulturnih svetih podeljevane glede na pripadnost posamezni politični stranki, sta se Pelevićeva in Marković lotila pogumnega družbenega eksperimenta.
