Prekarnost ali samoupravljanje?

Mednarodna konferenca s spremljajočimi dogodki, na festivalu Indigo
Kuratorji: Pia Brezavšček, Janez Janša, Alja Lobnik

Ko nek pojav v kulturi obeležuje 100 let od nastanka, takoj pomislimo na nekaj čvrstega, trdnega, na kakšen objekt, arhitekturo ali institucijo. Zagotovo ne na revijo o umetnosti, še posebej ne v današnjem času, ko je prostor za dokumentiranje in razmišljanje o umetnosti skrčen na minimum. Maska, časopis za scenske umetnosti, je prvič izšla leta 1920, leta 2020 izhaja 200. številka. Nikoli ni imela trdne institucionalne zaslombe, tudi danes je njen založnik prekarna nevladna organizacija Maska. V boju za avtonomijo se je vselej upirala normiranju, standardiziranju in indeksiranju. Njeno geslo je: skupaj z umetnostjo in mislijo prebijati meje možnega. Skozi Masko, najprej skozi revijo, kasneje skozi založniško in produkcijsko prakso, so se izoblikovale generacije piscev, urednikov, oblikovalcev, prevajalcev, lektorjev in drugih sodelavcev, ki so iskali in izoblikovali jezik, s katerim lahko zapopademo tudi najbolj drzne umetniške pojave. Letos praznujemo 100. obletnico izida prve številke Maske ter izid 200. številke Maske, ki jo bomo pripravili v treh številkah: 200aa, 200bb, 200cc.

Mednarodna konferenca s spremljajočimi dogodki, na festivalu Indigo
Kuratorji: Pia Brezavšček, Janez Janša, Alja Lobnik

Dogodki ob 100. obletnici

Vrhunec obeleževanja obletnice bo dogodek Prekarnost ali samoupravljanje?, ki ga pripravljamo med 9. in 11. septembrom v Ljubljani, na katerem bomo predstavili nove Maskine knjige, dve novi produkciji, izvedli bomo tudi konferenco Prekarnost ali samoupravljanje. Ob izidu 100. številke smo povabili umetnike, o katerih je Maska pisala, da si zamislijo projekt, ki bi ga uresničili v letu 2023, ob natisu jubilejne 200. številke, a ker nas čas vselej prehiteva in je revija v vmesnem času intenzivneje izhajala, obeležujemo okroglo že v letu 2020.

Tako bo 9. septembra v Narodni galeriji prva izmed umetnic in umetnikov svoj projekt Parket Ball predstavila Mateja Bučar. Ponovno bomo izvedli nove Maskino produkcijo Gejm, Žige Divjaka ter predstavli Novo pošto, prostor, ki ga skupaj programsko kurirata Maska in Slovensko mladinsko gledališče. Pred premiero, prav tako v sklopu praznovanja, bomo v Stari mestni elektrarni predstavili še dve novi Maskini knjižni izdaji: Koreografiranje problemov Bojane Cvejić in Gledališča potencialnosti Male Kline.

Na konferenci Prekarnost ali samoupravljanje bomo gostili mednarodno uveljavljene raziskovalce sodobnih umetnosti, ki prihajajo s področja nekdanje Jugoslavije. Razpravljali bodo o prekarnosti in samoupravljanju, ki na kompleksen način zaznamujeta umetniško produkcijo našega časa. Negotovosti, ki so prišle s strukturnimi spremembami neoliberalne paradigme, so drastično posegle v refleksijo sodobnih scenskih praks. Revije (TkH, Frakcija itn.), ki so ustvarjale skupni miselni prostor in presegle ozke nacionalne kontekste, so naenkrat izginile, ljudje pa so se preselili. letošnjim obeleževanjem se tako poklanjamo tudi tistim, ki so izgubili svoje prostore in bi jih bilo s skupnimi močmi potrebno ponovno oživiti. Prispevke iz simpozija boste lahko brali v 200cc številki, ki bo skupna številka Maske in dveh ugaslih revij, Frakcije iz Zagreba in Teorije koja hoda iz Beograda. Dogodek Maska 002 bo zaokrožil Aldo Milohnić v pogovoru z nekdanjimi in zdajšnjima urednicama Maske o uredniških politikah. Revija Maska se ponaša z bogato oblikovalsko zgodovino, ki je nanizala vrsto imen (France Kralj, Matjaž Vipotnik, Irena Woelle, Samo Lapajne, Martin Bricelj, Martin Mistrik, Miha Turšič, Ajdin Bašić) pomembnih za širšo oblikovalsko krajino. Letos smo v sodelovanju mentorjem Boštjanom Botasom Kendo in študenti magistrskega študija grafičnega oblikovanja na ALUO prenovili vizualno podobo Maske.

Prvo izmed treh 200-tih številk sta oblikovali Nika Lapkovski in Nina Ninković. Nika Lapkovski je zasnovala tudi ulično razstavo 100 let Maske. Odprli smo jo 4. avgusta na TAM TAM plakatnih mestih na Gosposvetski ulici v Ljubljani. Razstava bo trajala do 24. avgusta. Likovno zasnovo prostora mednarodnega simpozija v Stari mestni elektrarni oblikuje Toni Soprano Meneglejte. Obe okrogli številki bomo obeležili tudi s posebnim programom na Festivalu Borštnikovo srečanje.

Program

Sreda, 9. 9.

16.00
Stara mestna elektrarna
Bojana Cvejić: Koreografiranje problemov
Mala Kline: Gledališča potencialnosti
Predstavitev knjig moderira Bojana Kunst

18.00
Narodna galerija
Mateja Bučar: Parquet Ball

Četrtek, 10. 9.

10.00—18.00
Stara mestna elektrarna
Konferenca: Prekarnost ali samoupravljanje?

10.00—18.00
Prodaja knjig Slovenskih gledaliških založnikov

18.00
Narodna galerija
Mateja Bučar: Parquet Ball

19.00
Nova pošta
S*S, predstavitev Nove pošte

21.00
Slovensko mladinsko gledališče
Avtorski projekt: Gejm

Petek, 10. 9.

10.00—18.00
Stara mestna elektrarna
Konferenca: Prekarnost ali samoupravljanje?

10.00—18.00
Prodaja knjig Slovenskih gledaliških založnikov

16.00
Uredniške politike Mask 1985-2020
Sodelujejo: urednice in uredniki Maske
Moderira: Aldo Milohnić

18.00
Narodna galerija
Mateja Bučar: Parquet Ball

21.00
Slovensko mladinsko gledališče
Avtorski projekt: Gejm

O konferenci

Ironija zgodovine je hotela, da se je v začetku 21. stoletja v razvitih kapitalističnih sistemih kot ena od najbolj razširjenih praktičnih oblik organizacije dela, oziroma oblik delovnega razmerja, uveljavila oblika samega sebe zaposlujočega prekarnega delavca. Ta oblika presenetljivo spominja na koncept posameznika v idealno zamišljeni družbi jugoslovanske verzije socializma kot »demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov« iz sredine 20. stoletja.

Na konferenci Prekarnost ali samoupravljanje bomo gostili mednarodno uveljavljene raziskovalce sodobnih umetnosti, ki prihajajo s področja nekdanje Jugoslavije. Razpravljali bodo o prekarnosti in samoupravljanju, ki na kompleksen način zaznamujeta umetniško produkcijo našega časa. Negotovosti, ki so prišle s strukturnimi spremembami neoliberalne paradigme, so drastično posegle v refleksijo sodobnih scenskih praks. Revije (TkH, Frakcija itn.), ki so ustvarjale skupni miselni prostor in presegle ozke nacionalne kontekste, so naenkrat izginile, ljudje pa so se preselili. letošnjim obeleževanjem se tako poklanjamo tudi tistim, ki so izgubili svoje prostore in bi jih bilo s skupnimi močmi potrebno ponovno oživiti. Prispevke iz simpozija boste lahko brali v 200cc številki, ki bo skupna številka Maske in dveh ugaslih revij, Frakcije iz Zagreba in Teorije koja hoda iz Beograda.

Program konference

Četrtek, 10. 09. 2020

10.00
Pia Brezavšček, Janez Janša, Alja Lobnik: Maska. Nekoč in tam, tukaj in zdaj, nekega dne nekje

11.00
Bojana Cvejić in Bojana Kunst: Življenje, skrb, varno in uničenje
Moderira: Katja Čičigoj

14.30
Nataša Petrešin Bachelez: Kar se je dogajalo tukaj, tako ali tako ni bilo normalno
Katja Kobolt: Kuriranje kot (anti)družbena praksa
Moderira: Maja Murnik

16.00
Tomislav Medak: Ni povratka v samoupravljanje, samoupravljanje je edina prihodnost
Branislav Jakovljević: Eksperimentalno lastništvo: nematerialno delo kot družba
Moderira: Jasmina Založnik

Petek, 11. 09. 2020

10.00
Miško Šuvaković: Logika pasti: digitalni proletarci, digitalni fašizem; simbioza
virusa in avtokracije
Andrej Mirčev: Okupacija gledališča Volksbühne in odmevi samoupravljanja
Moderira: Gregor Moder

11.30
Boris Buden: Vernakularni kontinuiteti
Ana Vujanović: Prekarnost ali samoupravljanje kot entimem
Moderira: Muanis Sinanović

14.30
Katja Praznik: Od kulturnih delavcev do socialističnih podjetnikov – razveza
umetnosti kot dela
Biljana Tanurovska Kjulavkovski: Samoorganizirana prekarnost – sindikalno organiziranje samozaposlenih v Severni Makedoniji

Moderira: Jure Novak

16.00
Uredniške politike Maske in Mask, okrogla miza – urednice in uredniki Maske
Moderira: Aldo Milohnić

17.30
Zaključek – Pia Brezavšček, Janez Janša, Alja Lobnik

Predavatelji

Boris Buden je pisec, kulturni kritik in prevajalec. Je stalni sodelavec Evropskega inštituta za progresivne kulturne politike na Dunaju. Uči kulturno teorijo na Fakulteti za umetnost in dizajn Bauhaus v Weimarju in na Univerzi za aplikativno umetnost na Dunaju. Njegova zadnja knjiga je Transition to Nowhere (2019).

Bojana Cvejić deluje na polju filozofije, gledališke/plesne dramaturgije in izobraževanja na področju performativnih umetnosti. Trenutno je profesorica plesa in plesne teorije na Nacionalni akademiji za umetnost KHiO v Oslu in profesorica filozofije umetnosti na FMK Singidunum v Beogradu. Njena zadnja knjiga je Koreografiranje problemov: izrazni pojmi v evropskem sodobnem plesu.

Branislav Jakovljević je profesor na oddelku za gledališke in uprizoritvene študije na univerzi Stanford. Njegovo raziskovanje se osredotoča na teorijo performansov, performans in politiko, avantgardno in eksperimentalno gledališče ter trenutno na radikalno predstavo in etiko. Njegova najnovejša knjiga je Potujitveni učinki: performans in samoupravljanje v Jugoslaviji 1945–1991 (2016).

Katja Kobolt (München/Ljubljana) deluje na stičiščih umetnosti, pisanja in poučevanja. Konceptualizirala in organizirala je številne umetniške razstave in prireditve v različnih delih Evrope. Aktivna je v okviru feministične kuratorske platforme Red Mined in Balkanet e.V., samoorganizirane produkcijske platforme migrantskih delavk v kulturi v Münchnu.

Bojana Kunst je profesorica in direktorica Inštituta za uporabne umetnosti/ATW Justus -Liebig University v nemškem Giessnu. Njena raziskovalna zanimanja so sodobni performans in ples, umetniška teorija in filozofija sodobne umetnosti. Njena zadnja knjiga je Umetnik na delu: bližina umetnosti in kapitalizma (2013).

Tomislav Medak je doktorski kandidat na Centru za postdigitalne študije univerze v Coventryju, ki se osredotoča na politično ekonomijo tehnologije in planetarno ekološko krizo. Poleg tega je tudi član teoretske in založniške ekipe Multimedijskega inštituta MAMA v Zagrebu, sopobudnik projekta Pirate Care in član uprizoritvenega kolektiva BADco.

Andrej Mirčev je doktoriral na FU Berlin s tezo o intermedijskosti in prostoru. Nazadnje je med drugim souredil zbornik Left Performance Histories (2018). V zimskem semestru 2019 je bil gostujoči profesor na Univerzi za umetnost in dizajn Karlsruhe in pridruženi predavatelj na Oddelku za odrski dizajn UDK Berlin.

Nataša Petrešin-Bachelez je neodvisna kuratorica, urednica in piska. Bila je so-direktorica Les Laboratoires d’Aubervilliers (2010–12). Je odgovorna urednica revije Versopolis Review in nekdanja odgovorna urednica časopisov Manifesta Journal (2012–14) in L’Internationale Online (2014–2017). Je soustanoviteljica Initiative for Practices and Visions of Radical Care z Eleno Sorokino.

Katja Praznik, doktorica sociologije, je docentka na programu kulturnega menedžmenta na Državni univerzi New York v Buffalu, kjer poučuje predmete povezane s politično ekonomijo umetnosti, kulturno politiko in raziskovalnimi metodami na področju kulturnega menedžmenta. Je avtorica knjige Paradoks neplačanega umetniškega dela: avtonomija umetnosti, avantgarda in kulturna politika na prehodu v postsocializem, ki je leta 2016 izšla pri Založbi Sophia.

Biljana Tanurovska Kjulavkovski je kulturna producentka, kulturna aktivistka in kuratorica. Je soustanoviteljica Lokomotive, Nomad Dance Academy (NDA) in Kino Kulture (KK) – projektnega prostora za uprizoritvene umetnosti in kulturo v Skopju. Od leta 2011 je delala kot neodvisna predavateljica na Fakulteti za glasbeno umetnost v Skopju.

Miodrag Šuvaković je teoretik sodobne estetike in umetnosti ter konceptualni umetnik, rojen leta 1954 v Beogradu. Je dekan in predavatelj na Fakulteti za medije in komunikacije, kjer predava teorijo umetnosti in teorijo kulture na transdisciplinarnem magistrskem in doktorskem študiju. Objavil ali uredil je več kot 50 strokovnih publikacij o estetiki ali umetnostni teoriji.

Ana Vujanović je kulturna delavka, ki se ukvarja s presekom kritične teorije in sodobne umetnosti. Od leta 2016 je mentorica na SNDO – School for New Dance Development, Amsterdam. Nedavno je skupaj z L. A Piazza uredila zbornik Live Gathering: Performance and Politics in Contemporary Europe (Berlin: b_books, 2019).

 

Dogodek v javnosti

Maja Čehovin Korsika: Ob prelomu leta: Revija Maska že 100 let z umetnostjo in mislijo prebija meje mogočega
STA misli / 23. 12. 2019
Janša je ob tem spomnil, da so na bližnji jubilej mislili že ob omenjenem mejniku za revijo leta 2006. V Moderni galeriji so tedaj pripravili razstavo 48 zamisli projektov, ki naj bi jih ustvarjalci naredili leta 2023, ko bi po tedanjih predvidevanjih izšla 200. Maska. “Tempo izhajanja se je medtem spremenil, 200. številka bo izšla že v letu 2020. Razstavo uresničenih del pa bomo v MSUM+ kljub temu pripravili leta 2023, kot je bilo predvideno. Do takrat bomo vsako leto realizirali en ali dva projekta,” je napovedal Janša.

Revija Maska v času, ko je “prostor za razmišljanje in dokumentiranje umetnosti skrčen na minimum”
MMC RTV SLO / 23. 12. 2019

Zdenko Matoz: Obletnica prvega izida revije Maska
Delo / 24. 1. 2020
Pomen revije Maska, letos bo izšla 200. številka, je tudi tem, da omogoča refleksijo sodobnih gledaliških del, saj kulturne revije ugašajo, medijih pa je temu namenjenega čedalje manj prostora.

Maja Šučur: Kakšno masko nadeti Maski?
Dnevnik / 28. 1. 2020
»Gre za revijo z najdaljšo tradicijo  Evropi, prva številka je izšla v času avantgard, malo pred novomeško pomladjo.«_Pia Brazavšek
»V Beogradu smo imeli nekoč revijo Teorija koja hoda, v Zagrebu Frakcijo, pisci so ves čas sodelovali. Prvi dve sta poniknili, ljudje pa so se razselili, zato je komunikacija zelo omejena i bi jo radi onudili, naredili ta prostor bolj pretočen, jugointernacionaliziran.«_Alja Lobnik

Kristina Božič: Raztegniti želimo čas
Večer / 27. 1. 2020
Direktor zavoda, umetnik Janez Janša, je ob predstavitvi dogodkov, ki bodo zaznamovali jubilejno leto, dejal, da Maska ni nikoli želela biti zgolj teoretična revija ter da je danes, ko ugaša vse več kulturnih revij in se krči prostor za refleksijo v medijih, oder, ki ga ponuja, še toliko dragocenejši.

Ob dvojnem jubileju revije Maska mednarodna konferenca Prekarnost ali samoupravljanje?
STA / 10. 9. 2020
Kaj pa prihodnost revije Maska? Pia Brezavšček je poudarila, da je za Masko velik uspeh, da je vztrajala v svojem precej rednem izhajanju, saj so po Balkanu zaradi nemogočih razmer in težav s financiranjem ugasile številne podobne revije. Z Aljo Lobnik sta uredništvo prevzeli lani, z odgovornostjo do njene dediščine, a tudi z lastno vizijo njene revitalizacije: “Masko želiva narediti bolj prisotno v živi teoretski mladi misli v našem prostoru, saj meniva, da če bo usidrana tukaj, bo lahko morda ponovno dosegla tudi neko internacionalizacijo.”

Kulturni fokus: 100 let Maske
Radio Slovenija / Radio Prvi / avtorica: Magda Tušar / 28. 8. 2020

Pia Svetec. Mednarodna konferenca Prekarnost ali samoupravljanjen
TV Slovenija / Kultura / 10. 9. 2020

Petra Tanko: 100 let revije Maska
Radio Slovenija / ARS program / 22. 9. 2020

Tjaša Prueber: Od samoupravljanja 20. stoletja do samoorganizacije tu in zdaj
Kriterij – kritiška platforma
Ob izteku antiglobalističnega gibanja konec devetdesetih let 20. stoletja in v začetku 21. stoletja so globalna družbena gibanja od spodaj prekarnost začela postavljati na konceptualni in aktivistični zemljevid kot gonilni motor boja proti kapitalizmu. Prav aktivistični diskurz je prekarnost od nekdaj razumel širše od delovnih razmer popolne negotovosti. Ko je po globalni finančni krizi leta 2008 boj proti prekarnosti postal uradna ideologija Evropske unije, je postala redukcija prekarnosti na oblike pogodbenega prava resna ovira pri premišljanju alternativ zanjo.

Tej Gonza: Kulturno o ekonomskem. Samoupravljanje, prekarnost, neoliberalizem
Kriterij – kritiška platforma
Kapitalizem, neoliberalizem, socializem, potrošniški materializem, alienacija, samoupravljanje, prekarnost. Veliki koncepti, ki pa obstanejo v slepi ulici. Levica je ujeta v dogmatični zanki že več desetletij; če se torej že pogovarjamo o ekonomiji, zakaj se ne bi počasi zresnili in presegli klišejev?

Kristina Božič: Vizija ni le stvar besed, ampak praks tu in zdaj
Mešanec / 31. 10. 2020
“Cilj konkurence ni izpolniti in uresničiti družbene cilje, ampak zasledovati maksimizacijo dobička v gospodarstvu,” je dejal Tomislav Medak ob konferenci, ki je obeležila 100 let revije Maska.

Dragan Živadinov: Vsi smo del razvoja razsvetljenskega sveta, ki nas brani pred religioznimi in ideološkimi patologijami.
Portal Plus / 24. 10. 2020
Časopis Maska je vztrajni vzorec pisnega analitičnega uma vedno novih gledaliških generacij na Slovenskem. Danes je to um umetnosti, ki raziskuje transformativne, performativne in informatrične scenske prakse.

 

Poglej tudi

  • Zadnji projekti
  • ..Maska ..100 let ..200 številk
  • Finale
  • Takorekoč
  • Parquet Ball / Nad parketom
  • Gejm
  • 100 let Maske
  • Gotofv je!
  • Seks in gledališče
  • Festival performansa
  • (Ne)dolžno domoljubje
  • Vsi projekti