Šoking gala šov

Slavko Pezdir: Obujanje in preverjanje (umetniške) svobode
Delo / 20. 10. 2009
Pobudnik Šoking gala šova in direktor zavoda Maska Janez Janša je napovedal interdisciplinaren in večplasten niz dogodkov, med katerimi bo imel trajnejšo veljavo kot gradivo za nadaljnje interpretacije gotovo zajeten zbornik Prišli so Pupilčki (40 let Gledališče Pupilije Ferkeverk), ki sta ga uredila Aldo Milohinić in Ivo Svetina, soizdala pa Maska in Slovenski gledališki muzej (SGM).

Pupilija 40 let pozneje: Šoking gala šov
MMC RTV SLO / 21. 10. 2009
V sklopu obeleževanja 40. obletnice slovite avantgardne predstave bo Televizija Slovenija  na drugem programu predvajala izvirno predstavo v režiji Dušana Jovanoviča, v kateri je pesniški jezik Iva Svetine, Tomaža Kralja, Milana Jesiha, Matjaža Kocbeka in drugih prevajal v gledališkega, takoj potem pa sledi predvajanje njene rekonstrukcije Janeza Janše iz leta 2002.

Anuška Delić: Elegija kokoši
Delo – Mag / 26. 10. 2009
Pravzaprav je največjo skrb vzbujala navedba večine govorcev, češ da je revolucija doma v muzejih, ki je zlasti boleče trčila ob premisleku kulturne ministrice Majde Širce, da je zdaj čas reciklaže kot refleksije in interpretacije, ne prežvekovanja. Dokler bo revolucija varno pospravljena v muzejih, kajpak v nadzorovanem okolju, ne bo tako iskanega preboja, ne pupilistične inovativnosti, ne učinkovite subverzivnosti, ne nove paradigme in politike. Bo le kokošja obara.

Patricija Maličev: Koliko jajc so kokoši znesle na dan?
Delo / Sobotna priloga / 30. 10 2009
Ambicije ekipe Pupilje Ferkeverk s konca šestdesetih so bile, tako je razumeti, skromne: raziskati miniaturne, drobcene stvari, ki ne zadevajo usod sveta, narodov, ampak samo malo dvorano gledalcev in petnajst ljudi, ki pred njimi nekaj počenjajo.

Slavko Pedzir: Prišli so Pupilčki, preizkuševalci svobode
Delo / 7. 7. 2009
V razdelku Pričevanj ugotavlja drugi ustanovni član izvorne pesniške skupine Denis Poniž v zapisu Pupiljiijna žlahtna pesem štirideset let pozneje – spomin ali sistem?, da je »oblikovanje diskurza o Pupiliji mogoče samo skozi optiko šestdesetih, ki so prvič po  koncu druge svetovne vojne odprla prostor takemu umetniškemu eksperimentu, ki ni bil ne eksplicitno ne implicitno v službi tedanjega ideološkega potenciala, ampak je tvoril lastno resničnost.«

Jela Krečič: Revolucija Pupilije Ferkeverk štirideset let pozneje
Delo / 22. 10. 2009
Za uvod v Šoking gala šov, s katerim bodo združeni organizatorji s stotinjo sodelujočih umetnikov, raziskovalcev in premišljevalcev do 28. oktobra na različnih ljubljanskih prizoriščih oživljali kolektivni spomin na Gledališče Pupilije Ferkeverk (GPF) ter predstavljali sodobne ustvarjalne odzive na ta odmevni neoavantgardni umetniški pojav s konca 60. let prejšnjega stoletja, so včeraj popoldne v konferenčni dvorani Mestnega muzeja  Ljubljana predstavili zbornik Prišli so Pupilčki (40 let GPF).

Slavko Pezdir: Otroci SFRJ in časa hladne vojne
Delo / 23. 10. 2009
Skupina OHO je tedaj postavila spomenik konceptualistični umetnosti, pleme GPF pa je horizontalno širilo ritual.

Jela Krečič: Predstava, ki potuje skozi čas
Delo / 24. 10. 2009
Jovanović je Spomenik označil kot predstavo, ki potuje skozi pas, Janez Janša pa je v zvezi s časovnostjo in razmerjem predstave do zgodovine dejal, da je prvotna uprizoritev temeljila na odporu subjekta do uradne zgodovine. Tedaj je šlo za iskanje zgodovine, ki jo lahko sprejmeš za svojo. Danes v nasprotju s tem obstaja veliko zgodovin, identiteta subjekta je multipla in kompleksna, zato slednji teži k izgradnji svoje zgodovine in spomina.

Jela Krečič: Pozicija gledalca ali prekinitve v gledališču
Delo / 27. 10. 2009
Ponovitev ali rekonstrukcija je po Lehmannu spomin spomina. In če spominu vselej spodleti (ker popolna ponovitev ne obstaja), spodlet zadeva tudi izkustvo gledalca. Gledalcu spodleti pri tem, da bi razumel, kaj v resnici vidi v aktu ponovitve rekonstrukcije.

Zala Dobovšek in Ivana Novak: Performans na pohodu in plesniva rekonstrukcija
Delo / 28. 10. 2009
Performativna naravnanost Hodi performansa 2, ki je z različnimi intenzivnostmi posega v javne prostore, je poleg forme umetniškega demonstriranja predvsem živ in kolektivni dialog z urbanim okoljem._Zala Dobovšek
Na vprašanje o smislu reinterpretacije predstave odgovarjata že veliko zanimanje za reprizo in občutek, da pesniško-gledališki happening iz pred štiridesetih let ne evocira le tedanjega duha časa, ampak je – dober primer je pesem Sklicujem zborovanje Andreja Brvarja – tudi oster kritik sedanje družbene problematike. Umestno vprašanje bi se torej glasilo, ali se je v štiridesetih letih res tako veliko spremenilo._Ivana Novak

Jela Krečič: Eksperimentiranje s prostori
Delo / 28. 11. 2009
Ena od glavnih poant, ki jo lahko izluščimo iz simpozija, je bila, da je zgodovina eksperimentalnega gledališča prav tako zgodovina eksperimentiranja s prostori. Zadnje gre po eni strani pripisati iskanju novega ali radikalnega gledališkega izraza, ki se je oblikoval v razmerju do klasičnega teatra, s tma pa tudi do klasične organizacije gledališkega prostora.

Jela Krečič: Rekonstrukcija nemožnega
Delo / 30. 10. 2009
Šoking gala šov, posvečen štirideseti obletnici gledališča Pupilije Ferkeverk in njeni najbolj znameniti predstavi Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki iz leta 1969 v režiji Dušana Jovanoviča, lahko vidimo kot svojevrsten hommage eni najbolj intrigantnih epizod v zgodovini slovenskega gledališča. /…/ Sistematično kombiniranje dokumentov, refleksije in umetniškega dogajanje je prineslo nekaj pomembnih rezultatov.
Če smo doslej sledili ponavljanju v umetnosti, je treba premisliti tezo Janeza Janše, ki zadeva politično dimenzijo rekonstrukcij. Moč rekonstrukcij lahko vidimo v tem, da v življenje obudijo emancipatorni politični kontekst svojega izvora.

Slavko Pezdir: Vpliv Bitefa opaznejši v Sloveniji
Delo / pogovor z Jovanom Ćirilovim, častnim gostom Šoking gala šovom / 30. 10. 2009
Jovan Ćirilov: Očaran sem nad delom, ki ga je v letu priprav na Šokin gala šov opravila skupina mladih raziskovalcev pri obujanju pojava GPF, skupine OHO in vsega, kar se je tedaj okrog tega dogajalo. Najmlajša generacija raziskovalcev se je izkazala z natančnostjo, s katero je obogatila izbran program umetniških rekonstrukcij, med katerimi nekatere dosegajo celo raven samostojne umetnine.

Jože Snoj: Zavestni ali nezavedni rablji?
Ocena predstave Pupilija, papa Pupilo pa pupilčki Jožeta Snoja za Delo iz leta 1969 je kulturno uredništvo ponovno objavilo kot konstruktivni del fenomena te predstave pri ponovni rekonstrukciji tega dogodka v okviru Šoking gala šova.
Delo / 30. 10. 2009
Torej, častilci Pupilije Ferkeverk, ki niste pesniki, ampak obsedeni akterji Niča, dosegli ste svoje, čeprav po poti, k je po mojem trdnem in z zgodovinsko izkušnjo podprtem mnenju bolna, zvesti odsev kritično bolnega neskladja materialnih in duhovnih sil v svetu in njegovi zavesti, za katerega obstoj niste sami krivi in ki zanj za sedaj še ne odgovarjate.

Iva Kosmos: Refleksija slovenske avantgarde
Dnevnik / 20. 10. 2009
Celoten projekt pa je nastal v sodelovanju med nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi, “ki na žalost le redko sodelujejo”, je poudaril direktor zavoda Maska Janez Janša in pojasnil, da brez partnerstva dogodka zagotovo ne bi realizirali v takšni obliki, kot so ga – s 103 gosti, od katerih jih je 25 iz tujine.

Iva Kosmos: Kanonizacija gole Mance
Dnevnik / 24. 10. 2009
Jovan Ćirilov, umetniški direktor Bitefa in častni gost festivala, je pred dnevi povedal: “Predstave se ne da rekonstruirati, ker se ne da rekonstruirati gledalcev!” Kljub temu bodo na Šoking gala šovu v prihodnjih dneh uprizorili več rekonstrukcij, sicer ne kot poskusov “repriz” ali kopij predstav iz šestdesetih, temveč kot poligone za refleksijo, analizo in seznanitev s preteklim časom in njegovo umetnostjo.

Ana Perne: Rekonstrukcija kolektivnega duha
Dnevnik / 27. 10. 2009
Enotedensko dogajanje, na katerega je organizator, zavod Maska, povabil tudi nekaj uglednih tujih gostov, ob domačih delih v “podsklopu” rekonstrukcij predstavlja tudi nekaj tujih del. Prvo med njimi je bila predstava 1 poor and one 0, v kateri zagrebški kolektiv BADco. vzame zgodovinsko prve filmske posnetke (Odhod delavcev iz tovarne, Lumiere, 1895) in tematizira odnos med filmom in aktom dela pred odhodom delavcev iz tovarne, ki ga film seveda ne prikazuje.

Hans-Thies Lehmann »Gledališče je prostor kolektivnega«
Dnevnik / intervju / avtorica: Ana Schnabl / 30. 10. 2009
Ljudje danes politično življenje doživljamo kot televizijsko oddajo, kot šov, v katerega ne moremo poseči, v teatru pa je prav to lahko predmet refleksije.

Petra Tanko: Začenja se Šoking gala šov
Radio Slovenija 1 / 21. 10. 2009
Janez Janša (umetnik): Sporočilo Pupilije je antiavtoritarnost in v gem je tudi neka politična gesta. Oni se niso neposredno politično konfrontirali, so pa v bistvu vzpostavili en svoj svobodni svet, ki jim je omogočal, da so izstopili iz nekih odnosov moči, ki jih je takrat narekovala partija, država, konce koncev tudi cerkev in gledališče samo.

Magda Tušar: Razstava v Galeriji Vžigalica
Radio Slovenija 1 / 21. 10. 2009
Ivo Svetina: V tistih 60. letih, kljub temu, da smo živeli v enopartijskem sistemu, da je okrog tega seveda še vedno zelo živahna debata na slovenskem, zlasti kako je bilo zares in kako ne, je seveda naša generacija razumela, da je svet pred nami odprt, da smo pravzaprav poklicani, da ta svet zavzamemo in res je v tistem času pravzaprav obstajal nek optimizem. Nam je pravzaprav dajal vzpodbudo za razmišljanje, pisanje, ustvarjanje.

Razstava ob 40. obletnici Pupilije Ferkeverk
Radio Slovenija 2 / 21. 10. 2009
Ivo Svetina: Potrditev so nam dali zlasti mlajši gledališki ustvarjalci, Janez Janša in njegova skupna, ki so pravzaprav ugotovili, da v tistem času to vendarle ni bila samo neke vrste provokacija, ki je imela za posledice določene konsekvence, ampak da je šlo za nek dogodek v slovenskem gledališču, ki je pripeljal avantgardno, raziskovalno gledališče nekje do roba.

Petra Tanko: Šoking gala šov
Radio Slovenija / program ARS / oddaja Oder / 23. 10. 2009
Katja Praznik: Zlasti v 60., 70. so obstajale zelo različne skupine, ko so gojile različne vizije o tem kaj pomeni umetnost, na kakšen način se producira, kaj je njen namen, kakšen ima odnos do gledalca, skupnosti. In ravno z retrogradnim pogledom nazaj, kaj se je takrat odgajalo, se danes zelo jasno vidi, da so določeni elementi izstopili. Kar pa se meni zdi zanimivo je, zlasti za nekega bralca ali  raziskovalca, se še bolj poglobiti v vprašanje zakaj ravno določene prakse in načini razmišljanja o umetnosti nikoli niso prišli v veljavo.

Petra Tanko: Čas za revolucijo
Radio Slovenija / program ARS / oddaja Oder / 30. 10. 2009
Miško Šuvakovič: Priznati moram, da je bil pojav take vrste eksperimentalnega teatra, ekskluzivno povezan s Slovenijo. Na Hrvaškem se je gledališče Kugla pojavilo šele v sredini sedemdesetih let. Beograd je alternativna gledališča dobil šele v osemdesetih letih, kar pa ne pomeni, da beograjski gledališki festival BITEF tedaj ni gostil najnovejših in eksperimentalnih gledaliških predstav, tudi iz Amerike, da na mnogoštevilnih beograjskih, sarajevskih ali zagrebških študentskih festivalih niso igrali sodobnih predstav. Ampak fenomen novega eksperimentalnega gledališča kot os bili Pupilija, Pkarna in pozneje Glej, to je pravzaprav specifična situacija slovenske scene.

Petra Tanko: Pogovor z Dušanom Jovanovićem
Radio slovenija / program ARS / oddaja Oder / 6. 11. 2009
Dušan Jovanović: Sodna obravnava, ki smo jo imeli potem, je bila zelo spravljiva, tako, da so bile to neke blage upravne kazni. Se pravi, ni bilo ideoloških zadržkov, oziroma bom tako rekel, ni bilo ideoloških, političnih sankcij, ker očitno tudi partija ni prepoznavala v tem neko grožnjo.

Špela Kožar: rekonstrukcija eksperimentalne predstave
TV Slovenija 1 / Dnevnik / 21. 10. 2009
Dušan Jovanović: To kar je postalo kultno in to kar je zaznamovalo slovenski teater, to niti v sanjah nisem mislil.

Zemira Pečovnik: Rekonstrukcija Pupilije Ferkeverk
TV Slovenija / Osmi dan / 29. 10 2009
Astrid Peterle (raziskovalka, Dunaj): Če želimo, da bi bila rekonstrukcija uspešna, moramo poudariti razliko in pokazati spremembe. V tem pogledu je bila Janševa rekonstrukcija Pupilije uspešna, saj odseva spremembo in razlike med letom 1968 in danes. Občinstvo je drugačno, tudi politični sistem je drugačen.

Zdenko Kodrič: Štiri desetletja Pupilije
Večer / 28. 11. 2009
O fenomenu tega gledališča je po Vuku pisal še pesnik France Forstnerič, tedanji novinar Večera. Forstneričevo pisanje je v analih Pupilije in sploh slovenskega teatra zaradi besede »presenetljivka«, ki jo je novinar in pesnik poslovenil iz angleške besede happening.

Petra Tanko: Šoking gala šov
Radio Slovenija / program ARS / oddaja Oder / pogovor z Olegom Soulmenkom in Andrejem Andionovom / 8. 1. 2010
Oleg Soulimenko: Bili smo neke vrste outsiderji in življenje je bilo precej težko v Rusiji, politično, socialno, zato smo potrebovali ironijo za preživetje, predvsem samoironijo. Ljudje nas niso jemali resno, zato smo skušali to resnost igrati s polno ironije, seveda.

Milan Jesih: Obstoj dobre literature najbrž ni ogrožen
Reporter / intervju /avtorica: Elvira Miše / 11. 1. 2010
Zadnjo jesen je bilo od Pupilije Ferkeverk presenetljivo veliko pozornosti, pogovorov, razstav in predstav. Zato imam tudi kdo, ki je bil takrat med akterji kakšnih tedanjih dogodkov občutek, da se je v sedemdesetih kar naprej kaj dogajalo. Pa se je v primerjavi z zdajšnjim časom kaj malo, res pa so imeli takrat dogodki, predvsem v kulturni sferi, večjo težo in odmevnost.