(S)pozaba kaprice

Irena Tomažin je mlada, obetavna avtorica, ki se je z zadnjima predstavama Kaprica (2005) in njeni re-makeom (S)pozaba kaprice (2006) oblikovala v zelo samosvojo umetnico, ki povezuje plesno sceno iz katere izhaja s zvočnim eksperimentiranjem svojega glasu in se pri tem giblje zunaj glasbenih in plesnih okvirjev. Odlika njene zadnje predstave je predvsem močna intenzivnost izvajalke, njena spontanost in iskrenost.

Nagrada zlata ptica za scenske umetnosti (2006)

Irena Tomažin je vsestranska umetnica, plesalka sodobnega plesa, igralka, performerka in glasbenica. Ob prepoznavnih vlogah v predstavah sodobnega plesa je v zadnjih dveh letih ustvarila svojo prvo samostojno predstavo Kaprica (2005) ter ji leta 2006 dodala še predelavo (S)pozaba kaprice. V obeh predstavah je ustvarila zvočno-scensko kompozicijo, v kateri je na samosvoj način povezala dva načina lastne umetniške govorice: gib in glas. Gre za zvočno eksperimentalno delo, v katerem je v ospredju glas Irene Tomažin. Njen glas je telesen, vzpenja se, plete in pada skozi telesna občutja, premike, čustva, razpoloženja, slišati ga je v gibanju njenega telesa in v scenskem prostoru. Eksperimentalna širina njenega glasu je materialna, saj je povsem odvisna od njene navzočnosti na odru, izvajalske moči in intenzivnosti uprizarjanja.

Tovrstno zavedanje vpetosti glasu v prostor telesa in v odnos do občinstva v prostoru, v katerem se glas širi in utihne, daje zvoku posebno performativno kvaliteto, samo telo pa nenadoma postane slišno. Irena Tomažin tako na samosvoj način prehaja med gibom in glasom, med plesom in glasbo. Vodi ga  predvsem avtorska in intimna potreba po drugačnem jeziku uprizarjanja, ne pa prehajanje med formami in zvrstmi umetnosti. Prav zato so njene predstave močne, intenzivne in odprte, so avtorsko delo, ki se nas presenetljivo dotika in ki je s svojo eksperimentalno naravnanostjo posebnost v slovenskem prostoru.