To ni to

Ideja in koreografija: Matej Kejžar
Premiera: 15. 04. 2001, Plesni teater Ljubljana

Črne luknje. So prazne ali polne? Ne glede na znanstvena ubadanja vam prepuščamo odgovor. Uporabite domišljijo. Merite, kot, da bi merili verze, pripovedujte si pravljice, računajte ali glejte kot, da bi gledali v prazno. Morda se boste ujeli vanje in padli v čarobnost kalejdoskopa, morda ne. Morda boste srečali gospo Dalloway, mladega Einsteina, Godota, ki bo čakal na tiste osebke, ki sicer čakaj nanj, morda se bo prikazal »clean« Hendrix brez kitare in v raverski opremi, morda bo mimo pritekel maratonec Joyce, morda…boste slišali »samo« pot plesalcev in videli njihov srčni utrip. Če je Stephen Hawkin videl veliko v črnih luknjah, dovolj za kakšno knjigo, zakaj ne bi tudi vi sledili njegovemu pogledu? Resda ne pleše, toda znate vi sedeti vso kratkost življenja in videti tisto, kar vidi ne gibajoči? Se moramo gibati, da bi videli? Morda ja, morda ne. Kakorkoli: kot boste videli, če boste, predstava ne govori o tem …

Ideja in koreografija: Matej Kejžar
Premiera: 15. 04. 2001, Plesni teater Ljubljana

Ustvarjalci

Ideja in koreografija: Matej Kejžar
Plešejo: Rosana Hribar, Siniša Bukinac, Petra Žist, Magdalena Reiter, Matej Kejžar
Kostumi: Marisa Popovič
Glasba: Pier, Radio Yoyo
Oblikovanje svetlobe: Miran Šušteršič
Termo kamera: Matic Hiti
Računalniška animacija: Denis Lončar
Kamera, web site, video: Denis Lončar, Matej Kejžar
Asistentka in PR: Jedrt Jež
Produkcija: Nataša Zavolovšek, Maska Produkcije

O avtorju

Matej Kejžar (1974) je svoje plesno znanje pridobival na Nizozemskem, Danskem, v Belgiji in Združenih državah, pri tako znamenitih umetnikih in pedagogih kot so Wim Vandekeybus, Trisha Brown, Wendy Houston, se šolal na Manhattan Motion Studios v New Yorku, na šoli Anne Therese de Keersmaeker, P.A.R.T.S., v Bruslju in diplomiral na School for New Dance Development v Amsterdamu.

V velikih urbanih središčih sodobnega sveta je Kejžarja obsedla predvsem uporaba različnih oblik elektronike v kombinaciji s telesom, kar se je hkrati idealno pokrilo tudi z matematičnimi strukturami in kombinatoriko nezdružljivih plesnih elementov, kakršno odčitavamo v plesni orientaciji njegove pedagoginje, velike Trishe Brown.

Matej Kejžar je doslej ustvaril več samostojnih koreografij, priznanIH tako s strani publike kakor tudi s strani kritiške javnosti: Občutno občasno (2002, Maska), To ni to (2001, Maska) V tej igri … (2000, PTL), PiPeF (1999, PTL), DisTanca (1998, PTL), Happy D. Hopping (1998, Amsterdam) idr.

Poglej tudi

  • Zadnji projekti
  • Voyager
  • Peekaboo Pointe na Maski
  • Maska na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023
  • ZDAJ JE TUKAJ!
  • Festival performansa 2023
  • Takorekoč 2022/2023
  • Prihodnost bo feministična
  • Vrhunec
  • Krize
  • Nedoločljivo vprašanje
  • Vsi projekti