Tok

  • Zvočni sprehod

19. 9. 2026, ob 18.30

Zbirališče: pri Studenški brvi na Strmi ulici (na strani Lenta), Maribor

Avtorici_: Jan Krmelj in Robertina Šebjanič

Produkcija: Maska Ljubljana in Nagib Maribor

Grafično oblikovanje: Niko Lapkovski

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor

*Slovnične oblike, zapisane v ženskem spolu z uporabo podčrtaja, so uporabljene kot nevtralne in vključujejo vse spole.

 Tok je zvočni sprehod ob reki Dravi, ki nagovarja rečno biosfero v času izčrpavanja vodnih virov. Fenomena elektrarne in reke kot arhitekta mestnih struktur bosta zvočni objekt prvega dela raziskave projekta, ki se ukvarja z geopolitičnimi pritiski izkoriščanja naravnih virov in vprašanjem skupnosti v povezavi z elektrarnami.

Obiskovalke_ prosimo, da prinesejo s seboj slušalke in telefon.

  • Zvočni sprehod

19. 9. 2026, ob 18.30

Zbirališče: pri Studenški brvi na Strmi ulici (na strani Lenta), Maribor

Avtorici_: Jan Krmelj in Robertina Šebjanič

Produkcija: Maska Ljubljana in Nagib Maribor

Grafično oblikovanje: Niko Lapkovski

Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Maribor

*Slovnične oblike, zapisane v ženskem spolu z uporabo podčrtaja, so uporabljene kot nevtralne in vključujejo vse spole.

 Jan Krmelj in Robertina Šebjanič v sklopu umetniške rezidence v Mariboru raziskujeta hidroelektrarno Fala kot vozlišče med fiziko, ekologijo in človeškimi zgodbami. Izhaja iz prostora Hidroelektrarna Fala na reki Dravi, ki je od izgradnje dalje definirala razvoj naselja; materialna korist pridobivanja elektrike se je na skoraj metafizičen način prevedla v generiranje potenciala skupnosti. Ob elektrarni je bil zgrajen kino; ker je bila večina zaposlenih v naselju tudi delavcev na elektrarni, je skupnost povsem dobesedo povezovala elektrika.

Projekt vzpostavlja več_človeški (več_vrstni) ekosistem zaznave, kjer so zvok, svetloba in gibanje nosilci odnosov med človeškimi in ne-človeškimi akterji (flora-favna, voda, sedimenti, infrastruktura). V sklopu projekta vstopamo v prostor, kjer reka Drava ne teče le skozi pokrajino, temveč skozi telesa, in s tem vzpostavlja hibridno infrastrukturo, ki jo nosijo tako turbine in prevodniki elektrike, kot človeška telesa, prav tako v osnovi gnana s specifičnim pretokom elektrike. Hidroelektrarna Fala postane resonančna komora, kjer se srečujejo tokovi vode, elektrike in nevidnih vibracij živih bitij. Objekti narave in človeški objekti dihajo s prostorom: nihajo, krožijo, prevajajo sile, ki jih ne moremo neposredno zaznati. Rotacija/ premiki/ planeta, upor vode, napetost med stabilnostjo in tokom. Hidroelektranra Fala in njena okolica kot prostor so_vplivanja – kjer človeško ni več središče, temveč ena izmed frekvenc v širšem, več-človeškem orkestru sveta.

Hkrati s tranzicijo so prostori skupnosti razpadli: kino je postal najprej kegljišče, v zadnjem desetletju pa privatni gostinski objekt. Večina prebivalcev okolice ni več zaposlena na elektrarni; kraj pošilja presežek energije v druge regije, medtem ko je okolica izpraznjena zgodovine in služi bivanju ljudi, ki kraj skupaj z električnim tokom dan za dnem zapuščajo.

Rezidenca bo predstavljena v obliki zvočnega sprehoda.

Poglej tudi

  • Zadnji projekti
  • Mame
  • Sivine
  • Praznik TRANSformacij
  • Cripping performansa na Festivalu Borštnikovega srečanja
  • CRIPPING PERFORMANSA: DOSTOPNOST KOT SKRB
  • Država
  • Now, Suddenly, I Was a Creature of Vice
  • Leto brez poletja
  • FUTURIZMI
  • Dinamike skrbi
  • Vsi projekti