Vmesna postaja 1:1
1:1 je merilo, v katerem vključena umetniška dela predstavljajo čas, prostor in posamične družbene organiziranosti. Eno pomembnejših vprašanj projekta 1:1 je, kako razumeti odnos med dogodkom, na katerem je delo razstavljeno, in trajanjem dela. Ali 1:1 zgolj reprezentira dela, ki so neposredno vpeta v življenje in za katera je v tem smislu značilno razmerje 1:1?
Ta umetniška dela niso končni izdelki v smislu nekakšnih seštevkov vseh naporov, ki so se zgodili pred tem. To je zgolj moment v njihovem trajanju, iz katerega izidejo tako dela kot tudi institucija, ki jih predstavlja, obogateni z novo izkušnjo. 1:1 poskuša preseči dihotomijo med umetnostjo, ki nastaja nekje zunaj in posega v obstoječe družbene organiziranosti, in institucijo, za katero se zdi, da takšni umetnosti zgolj odvzema življenje. Razmerje 1:1 se ponuja tudi kot razmerje med institucijo in umetnostjo, kot želeno razmerje dialoga.
Razstava
Kustosinja: Zdenka Badovinac
Produkcija: Maska & Moderna galerija
17. 10. 2013 – 12. 01 2014, MSUM Ljubljana
Umetnost 1:1
S tem, da umetnost 1:1 aktivno posega v urbani prostor, v prevladujoče načine izobraževanja, kulturne produkcije in produkcije znanja in krši obstoječo ekonomijo časa, hkrati sooblikuje drugačno institucijo.
Umetniška dela 1:1 trajajo tudi mesece, leta in celo desetletja in se kot taka upirajo diktatu nenehnega spreminjanja in zahtevam po hitrem prilagajanju. Ta dela so nekakšna napaka v sistemu, ki spodbuja začasna stanja, vedno nove tržne niše in daje občutek, da je vse to »naravni« del sodobnega načina življenja. Začasnost in z njo nestanovitnost sta postali bistvena dela sodobnega načina produkcije, ki za sabo pušča vse bolj anksioznega človeka brez svojega časa in kvalitetnega življenja. Umetnost 1:1 jemlje življenju nazaj svoj čas.
1:1 vključuje tudi Arhiv opomnik projekta Arteast 2000+23, ki sta ga Maska in Moderna galerija prvič predstavili leta 2006, ko je 50 umetnikov predložilo dela za zbirko Moderne galerije, ki bodo tam razstavljena leta 2023.
Ustvarjalci
Kustosinja: Zdenka Badovinac
Sodelujejo: Azra Akšamija, Julieta Aranda & Anton Vidokle, Jože Barši, Walter Benjamin predstavlja Zbirko, muzej in zgodovino, Cittadellarte – Fondazione Pistoletto in Michelangelo Pistoletto, Društvo za domače raziskave, Irwin, Isola Art Center, Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša, Kontekst kolektiv, Trevor Paglen, Marko Peljhan,Tadej Pogačar, Marjetica Potrč, Marija Mojca Pungerčar, Raqs Media Collective, Marko Sančanin, Igor Štromajer, Apolonija Šušteršič, Dragan Živadinov::Dunja Zupančič::Miha Turšič
Produkcija: Maska & Moderna galerija
Vmesna postaja 1:1 v javnosti
Maja Megla: Kaj vse je umetniško delo
Delo / 16. 10. 2013
Na razstavi je veliko projektov posvečenih instituciji. Umetnost 1 : 1 nosi nekaj ključnih značilnosti sodobne umetnosti: sodelovanje, participacija, trajanje, proces ter predvsem ukvarjanje s pogoji lastnega dela. Pogosto je zanjo značilna tako imenovana institucionalna kritika, žanr v umetnosti, ki se je razvil v šestdesetih letih in do danes doživel različne transformacije.
Upor proti umetnosti ujeti v logiko dogodka
MMC RTV SLO / 17. 10. 2013
Njihov premislek je privedel do razstave, na kateri bi poudarili umetniške prakse, ki trajajo dlje in presegajo logiko projekta, z njo pa ne bi le odprli omenjenih vprašanj, ampak bi vpeljali tudi drugačen način dela, ki pa nikakor ni enoten ali enoznačen, kar se na razstavi jasno opazi.
Neža Mrevlje: Umetnost in življenje 1:1
Siol.net / 17. 10. 2013
Umetnost 1 : 1 deluje na terenu, v neposrednem stiku z ljudmi in njihovimi organiziranostmi. Lahko deluje kot družbeni načrt in vizija za organiziranost ter (so)delovanje posameznikov, je potencial sprememb ter komentar pogojem, obstoječim konceptom in delovanjem. Takšna umetnost se zavzema za parcipatornost in ne predstavništvo, večglasovnost, dialog in sodelovanje. Povezuje teorijo in prakso, umetnost in znanost in želi delovati od spodaj navzgor.
Kaja Kraner: Redefinicija razstavnega medija
Pogledi / 21. 12. 2013
1:1 umetnost torej ni (toliko) intencionalni produkt umetnika ali produkt, ki je kategoriziran kot umetniški, ker je vključen v institucionalni okvir, ki »podeljuje« ta status. Poganja jo težnja, ki umetnost postavlja bližje kulturi, »umetniško« pa h »kreativnemu«. Gre torej za razširjeno razumevanje umetnosti, ki pa vsaj načeloma noče zaiti v vulgarizacijo poskusov demokratizacije – na nivoju produkcije, ne toliko dostopnosti – umetnosti v smer »individualizirane« kulturne industrije.
Vmesna postaja 1:1 v MSUM
TV Slovenija / 17. 10. 2013
