100 let opernih predstav

Ob 100. obletnici postavitve hiše deželnega gledališča v Ljubljani (sedanje SNG Opere in baleta Ljubljana) se je uredništvo Maske odločilo nameniti nekaj več prostora Operi in kritično oceniti njeno aktualno produkcijo. Pisci pri tem v uvodu poudarijo: “Naša preokupacija ni nikogar ‘ponižati in v blato povaljati’, ampak preprosta in naivna želja, da bi kdaj pa kdaj imeli priložnost ogledati si dobre operne predstave.”

Številka, ki je takorekoč v celoti posvečena refleksiji opere, prinaša intervju z Gerardom Mortierjem, članek o Marii Callas, Rosinijeve kuharske recepte, članek Rastka Močnika z naslovom Misliti opero (ki je hkrati tudi naslov teoretskega dela temata), predstavitev Stockhausenovega projekta Licht avtorja Alcreda Coenena, Ðurða Otržen piše o pojmu Libreta, Matjaž Barbo o Operi kot o strukturi v času, Matjaž Berger pa o Kogojevih Črnih maskah.

Morda je v zvezi s to številko treba omeniti še dvoje: tekst Emila Hrvatina Nedolžna krutost, objavljen v nizozemski plesni reviji Notes maja 1992, ki govori o Betontancu in je v resnici prvi daljši članek o tem gledališkem fenomenu 90. let, ter kolumno Ede Čufer, v kateri avtorica uvede pomembno sintagmo v pisanju zgodovine sodobnega slovenskega teatra: pojem tretje generacije.