Artivizem
Pričujoča številka Maske pod naslovom Artivizem je nadaljevanje in nadgradnja teoretskih tekstov o praksah, ki bi jih lahko pogojno označili za artivistične. Hkrati revija predstavlja tudi del pobude The Fama, treh ex-Yu časopisov (Frakcija, Maska, TKH) in je prispevek k naraščajoči množici besedil, ki se tako ali drugače ukvarjajo z aktivističnimi in umetniškimi praksami ter povezujejo politično akcijo s performativnimi strategijami. Politični in performativni potencial sodobnih aktivističnih in umetniških praks tako ostaja spodbudna tema, ki vabi k prihodnjim analizam.
“Ko analiziramo prostore, ki jih uporabljajo v direktnih političnih akcijah v javnih prostorih, moramo najprej opozoriti na tveganost poskusa, da bi te fenomene povezovali bodisi z gledališčem bodisi z ritualom, razen ko gre za metaforično rabo teh izrazov. A kljub temu poznamo mnogo direktnih akcij, ki spominjajo na agitpropovski in gverilski performans. Obe metodi sta del zgodovine gledališča 20. stoletja: njun namen je ozavestiti publiko o določeni politični ali družbeni situaciji kakor tudi boj za osvoboditev kakega ljudstva ali skupine.« (Uvodnik, Aldo Milohnič)
Revija je bila javno predstavljena tudi kot uvodno predavanje v seminar sodobnih scenskih umetnosti v klubu Cankarjevega doma, kjer je mag. Aldo Milohnić predaval o konceptu »artivizma« in o izbranih primerih javnih dogodkov, ki bi jih lahko označili za »artivistične«, sogovornica dr. Tatjana Greif pa je predavala o povezavah med gejevsko-lezbičnim gibanjem in umetniško akcijo ter pri tem izhajala iz razvoja gejevsko-lezbičnega »umetniškega aktivizma« v ZDA od 80. let 20. stoletja naprej (npr. Guerrilla Girls, ACT UP, Lesbian Avengers, DAM!, Fierce Pussy itn.) in ta gibanja povezala z nekaterimi podobnimi aktivističnimi praksami v Sloveniji.
Revija Maska, Letn. XXI, št. 101–102 (jesen 2006)
Odgovorni urednik: Janez Janša
Kazalo
Maja Breznik Družbeni
histrionizem in artivizem
Polonca Lovšin
Simbolne strategije preživetja. Intervju z Michaelom Rakowitzem
Tatjana Greif
Teroristi ulice: lezbična in gejevska umetnost kot aktivizem
Klemens Gruber
Igranje v javni sferi
Hito Steyerl
Ornament multitude
Aldo Milohnić
Dialogičnost v biopolitični agori
Bojana Kunst
Sodelovanje in prostor
Oliver Marchart
V službi stranke. Kratka genealogija umetnosti in kolektivnega aktivizma
Gerald Raunig
Gledališče divjih hord današnjega dneBeti Žerovc, Kurator in levičarska politizacija sodobne likovne umetnosti