Revija Maska

Evropa v kapitalističnem a(rt) molu

»Če se ne bodo razvijali intelektualni, umetniški in politični diskurzi, ki kritizirajo dogajanje v Evropi, ne bo ne zanimanja za pereča evropska vprašanja ne sodelovanja.« (Therese Kaufmann/Gerald Raunig)

Nova številka revije Maska – Evropa v kapitalističnem a(rt) molu v središče postavlja premislek o položaju umetnosti in kulture v sodobni Evropi – ki je ne pojmujemo zgolj kot ekskluzivni klub članic Evropske unije. Predsedovanje Slovenije EU je spodbudilo vprašanje, kakšna je prihodnost Evrope in kakšna je pozicija umetnosti v novem družbenem kontekstu. O tem, kateri modeli in reforme obvladujejo in narekujejo evropsko kulturno produkcijo ter kaj se je zgodilo z domačimi kulturnimi boji, ki so potekali zadnjih sedemnajst let v piše Maja Breznik. Aglika Stefanova na primeru Bolgarije piše o dilemah, ki obvladujejo kulturne prostore nekdanjega Vzhoda ob umeščanju v kulturno polje v kontekstu EU. Kakšno je stanje evropske demokracije, ko pridemo do držav, ki čakajo na pragu EU in kakšnim pritiskom so podvržene, na primeru Makedonije razpravlja Suzana Milevska. Diskusija o prihodnosti Evrope pa se nanaša tudi na polje umetnosti v postfordistični družbi in je posledično povezana z vprašanjem, kako z družbenimi boji preseči horizonte kapitalistične ureditve. Ali drugače: kako organizirati boj za vnovično vzpostavitev umetnostnih praks izven struktur dominacije kapitalističnega umetnostnega trga, s čimer se ukvarjajo besedila Gena Rayja, Beti Žerovc in Francesca Salvinija.

Številka med drugim prinaša ljubljansko predavanje eminentne profesorice in teoretičarke Erike Fischer-Lichte o konceptu estetike performativnega ter analizo zadnje predstave velikega konceptualista nemškega gledališča Franka Castorfa, v kateri je za kritični pretres sodobnosti združil Brechtov Ukrep z Revolverjem Heinerja Müllerja.