Neznosna lahkost (umetniške) svobode

Ta izdaja revije Maska se v obsežnem tematskem bloku Neznosna lahkost (umetniške) svobode ukvarja s statusom umetnosti in umetniških strategij v pogojih neoliberalnega kapitalizma.

Številko v tem duhu otvarja 15 tez o umetnosti francoskega filozofa Alain Badiouja. Sledijo pestre analize Marine Gržinić, Rastka Močnika in Alexeia Monroea, ki se ukvarjajo z domačo in splošno evropsko klimo, v kateri logika vidnosti denarja narekuje tako investicije v kulturo kot tudi same pogoje in kompromise, ki jih bolj ali manj zavestno sklepajo umetniki in kulturni establišment. Umetniki in njihova dela v teh pogojih zlahka postanejo komoditete, v svojem prispevku ugotavlja Amelia Jones; krmarjenje v kalnih vodah postranzicijskih družb pa še dodatno obremenjuje posamezne umetniške pojave, v analizah fenomena sodobnega plesa v Sloveniji in njegove najmlajše generacije ustvarjalcev ugotavljata Rok Vevar in Katja Praznik. Maska, kot vedno v dvojezični, slovensko-angleški izdaji, prinaša tudi obsežna intervjuja z nemškim teoretikom Borisom Groysem o subjektu, ki postaja ready made, in francoskim filozofom Jacquesom Rancièrom, ki govori o demokraciji kot nujnem škandalu.