Postfuturistični manifest
Ustavite svet, rad bi izstopil! ‒ Če me spomin ne vara, se je tako imenovala popularna aforistično-satirična rubrika v slovenskem časniku Dnevnik, nekoč v davnih 80. letih prejšnjega stoletja. A trideset let po tem, v času, ko smo priče postopni, dolgotrajni in vztrajni neoliberalni privatizaciji javnega dobrega, ob takšnih vzklikih že dolgo ne gre več za satiro. Umetniško raziskovanje, kot ga skušamo gojiti tudi pri zavodu Maska, je že davno ugrabil kapital, katerega brutalnih razsežnosti se ne zavedamo. Intelektualci in umetniki s(m)o danes bolj kot kadarkoli doslej podrejeni mašineriji kapitalistične produkcije. Ta je razpršila in atomizirala vse družbeno, nas pa prekarizirala, izčrpala in spremenila v novodobni kognitariat.
Letn. XXXI, št. 177–178 (poletje 2016)
Odgovorna urednica: Amelia Kraigher
ISSN 1318-0509
Padajoče maske
Kako naj se izmaknemo prevladujočemu razpoloženju sveta? Kaj naj storimo, da bi maske, ki so zakrile ideje o možnosti drugačnih načinov produkcije in mišljenja, padle? Exit! Ker pozabljamo, kaj umetnost, njeno mišljenje in raziskovanje v temelju pomenijo, izjavljamo:
1. Današnja umetnost in njene raziskave histerično hlastajo za nemogočimi obljubami o tržni vrednosti: izrekamo odločni »Ne!« korporativni miselnosti v umetnosti in (njenem) raziskovanju.
2. Zavračamo neoliberalne imperative, po katerih moramo umetniki, založniki s področja umetnosti in humanistike, raziskovalci, profesorji … sredstva za svoje delo pohlevno pridobivati na razpisih in svobodnem kapitalističnem trgu. Sneti hočemo dušeče okove, v katere nas vklepajo izpolnjevanje zapletenih ciljnih razpisov, pisanje poročil, skrb in strah za širjenje referenc, dopolnjevanje bibliografij, pehanje za standardiziranimi nekritičnimi objavami v izbranih publikacijah, njihovo prevajanje v numerične vrednosti, nenehne tekme, da bi gostovali na referenčnih festivalih … Ta danes samoumevna predpostavka predstavlja resnični poraz novodobnega raziskovanja, umetnosti in izobraževanja.
3. Kvantitativno vrednotenje znanstvenih in umetniških prispevkov se je spremenilo v farso. Zato izrekamo odločni »Ne!« numeričnim, (iz)merljivim rezultatom ustvarjalnih raziskovalnih procesov. Resnično umetniško ali znanstveno raziskovanje nimata jasno določljivih lastnosti, po katerih bi ju bilo mogoče prevajati v številke.
4. Za zmeraj in dokončno zavračamo utilitaristično naravnanost raziskovalnega dela. Vztrajamo pri nekoristnosti in nedobičkonosnosti umetnosti in znanosti. Kategorično zavračamo stališče, da se nam morata umetnost in raziskovanje splačati, da morata prispevati k nekemu imaginarnemu napredku oziroma razvoju družbe. Če naj umetnost in znanost evocirata mišljenje, ki ga je mogoče, kadar je resnično, postaviti v bližino užitka – je to že samo po sebi nekaj vrednega.
5. Vzeli si bomo čas in prostor za to, da bomo pri svojem delu in delovanju lahko tvegali in sanjali.
6. Če kaj, potem imata umetnost in znanstveno raziskovanje pravico do napake. Brez strahu si bomo dovolili predvsem to, da naši eksperimenti spodletijo. In spodletelo nam bo zmeraj znova in spodletelo nam bo vsakič bolje.
7. Slavili bomo vsak intelektualni napor, ki bo zmogel zgostiti različne miselne hitrosti v vodomete raziskovalnih strasti.
8. Pokazali bomo zobe atomizaciji našega dela in mišljenja: gradili bomo skupnosti za kreativni dialog enakih z enakimi, zgradili vzporedne oblike eksistence, kjer bosta pomembni ustvarjalna izkušnja in svoboda.
9. Umetnost in znanost sta tisti, ki lahko v svetu ustvarita hrepenenje po nečem drugem in drugačnem; ki odpirata prostore mišljenja in dajeta upanje, da je to drugo mogoče.
10. Umetniškemu, raziskovalnemu in kognitivnemu delu bomo povrnili njihovo družbeno in erotično razsežnost, užitek v spozna(va)nju, veselje mišljenja, del(ov)anja in spreminjanja stvarnosti. Družila nas bosta užitek in želja po odkrivanju in izumljanju novega, to novo pa bo sprožalo zmagoslavne občutke osvobajanja.
11. Prisegamo na brezpogojno svobodo mišljenja, ustvarjanja in umetniškega raziskovanja.
Amelia Kraigher
Kazalo
KOLUMNA
Ana Schnabl: PLESNA KRITIKA: KRIZA KRITIKE
INTERVJU
Gal Kirn, Niloufar Tajeri: DOBA FORENZIKE: SPOMIN, EMANCIPATORNA POLITIKA ALI VIZUALNA STRATEGIJA? POGOVOR Z EYALOM WEIZMANOM IN ANSELMOM FRANKEJEM
POSTFUTURISTIČNI MANIFEST
Franco Berardi – Bifo: POSTFUTURISTIČNI MANIFEST
Nika Arhar, Pia Brezavšček, Katja Čičigoj, Saška Rakef, Jasmina Založnik: POSTFUTURISTIČNI MANIFEST – DOBESEDNO
Nika Arhar, Pia Brezavšček, Katja Čičigoj, Saška Rakef, Jasmina Založnik: POSTANI IDEALNI KULTURNI DELAVEC V 86 KORAKIH – PRIROČNIK
PROCESUALNO GLEDALIŠČE DRAGANA ŽIVADINOVA
Bojan Anđelković: OD RETROGARDIZMA DO POSTGRAVITACIJSKE UMETNOSTI IN NAZAJ
… O GLASU …
Ixiar Rozas: DA, SEM JI REKLA SREDI …
ZAGATE GLEDALIŠKE TERMINOLOGIJE
Stefan Aquilina: DEJANJA PRIZNANJA: POLITIČNE RAZSEŽNOSTI TERMINOLOGIJE
PRAŠKI KVADRIENALE 2015
Irena Šentevska: MEDIACIJA PREDSTAVE (IN) KURATORSTVA
21. PULJSKI MEDNARODNI GLEDALIŠKI FESTIVAL PUF 2015
Radmila Đurica: ANARHIJA Z DOMIŠLJIJO
KRITIKA BREZ PRIDEVNIKOV
Thomas Irmer: ŠE STANUJEŠ?
Nenad Jelesijević: VAJA Z ELITO IZ PRVE VRSTE
Irena Tomažin: ČUJEČA USTVARJALKA SODOBNIH RITUALOV