številka 12, leto 1988/89
Zelo pomemben je sam začetek predstave (pravi greh je nameščanje scene pred že sedečo· ali prihajajočo publiko, tekanje raz-nih snažilk, hišnikov, tehničnih delavcev čez oder, energični napotki režiserja ali kogar koli v stilu košarkaških trenerjev, tekanje igralcev v kostumih po dvorani, pred dvorano itd.). Vse to podira verjetnost odrske oz. gledališke zgodbe -če strašni gusar v vsej svoji opravi sedi na zidcu pred dvorano, binglja z noga-mi, grize bobi palčke in se pogovarja s sošolci, bo na odru bore malo strašen. Močan in efekten začetek vsaj delno lahko reši predstavo pred katastrofo: če jadrn ico močno in natančno potisneš od obale, se bo posadka že nekako znašla v viharju in ne bo v hipu raztreščila barke, kakor če bi jo samo odvezali. Tudi konec je pomemben-če je neizrazit in dolgočasen, razvlečen, gledalec nalašč pozabi, da je prej morda ploskal na odprti sceni -začetek dober + konec dober = skoraj vse dobro.
Celotno številko revije si lahko preberete tukaj.
Kazalo
Radoslav Lazić
Pogovor z Meto Hočevarjevo
Polde Bibič
Nedokončana podoba Draga Makuca
Oder 57
Simon Kardum
Patologija sodobne slovenske drame (Emil Filipčič)
Zlati nauk zgodovine
Makar Čudra
Gospod Punti la za tri groše
Jančarjev neuspeli preboj mitičnega kroga
Andrej Drapal
Edinburški festival
Veliki poletni festival
Franček Drofenik
Gledališki večeri pod Big Benom
Emil Filipčič
Atlantida
Kronika